Arhiv

Komu ni tre­ba opra­vi­ti izpita?

Komu ni treba opraviti izpita?

Samo var­nost­no oseb­je mora opra­vi­ti preiz­kus uspo­s­ob­ljen­os­ti, ki je poseb­ne dejav­nos­ti varo­van­ja v skla­du s § 34a GewO ali želi­jo zače­ti last­no pod­jet­je za varo­van­je. Dejav­nos­ti, ki se lah­ko opravlja­jo le z dovol­jen­jem 34a, vključu­je­jo zlas­ti varo­van­je na jav­nih površi­nah, na vstop­nih mes­tih ali pri raz­lič­nih var­nost­nih dejav­nos­tih na vodstve­nem položa­ju: Več tukaj.
Ven­dar tudi če želi­te opravlja­ti dejav­nost, za kate­ro je uspeš­no opravljen izpit za pri­do­bi­tev potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti dejans­ko obve­zen, obsta­ja­jo neka­te­re izje­me. Vse ose­be ne potre­bu­je­jo potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti, tudi če opravlja­jo regul­ira­ne dejav­nos­ti varo­van­ja ali so samo­z­apos­le­ne kot izva­jal­ci varo­van­ja z last­nim var­nost­nim podjetjem.

Kdo je oproščen izpi­ta 34a…

V bist­vu se uporablja: Kdor je kon­čal usposabljan­je viš­je stopn­je ali nadal­jn­je usposabljan­je s priz­na­no kva­li­fi­ka­ci­jo (IHK) na področ­ju var­n­os­ti, ne potre­bu­je dodat­ne­ga potrdi­la o usposobljenosti!

Ven­dar bodi­te pre­vid­ni! Obsta­ja še nekaj dru­gih pas­ti. Tukaj so podrob­nos­ti o opro­s­tit­vi pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znanja:

Ose­ba je oprošče­na pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja, če…

…je uspeš­no opra­vil ust­re­zen zaključ­ni izpit. To lah­ko dokaže­te s pred­ložit­vi­jo ust­rez­ne­ga potrdi­la o opravlje­nem izpitu.

Uspeš­no sem opra­vil tako ime­no­va­ne “teča­je za var­n­ost obra­tov”. Ali je to isto kot pre­ver­jan­je stro­kov­ne­ga znanja?

Ne! Teča­ji varo­van­ja v tovar­ni (tečaj varo­van­ja v tovar­ni 1–2 ali 1–4) so — brez uspeš­no opravlje­ne­ga izpi­ta za pri­do­bi­tev nazi­va stro­kovn­jak za varo­van­je v tovar­ni — ne ena­ko­v­red­no! Potre­bu­jete stro­kov­ni pre­g­led. Poleg tega ni več na vol­jo izpi­ta za spe­cia­lis­ta za varst­vo pri delu IHK. 

Bil sem v obo­rože­nih silah. Ali moram še ved­no opravlja­ti izpit?

V bist­vu že. Pri tem je pri­po­ročl­jiva pre­vid­nost: Kot ose­ba, ki opravlja osnov­no vojaš­ko služ­bo, začas­ni vojak ali poklic­ni vojak mora­te opra­vi­ti preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja — ne gle­de na to, ali ste tre­nut­no vojak ali ne -, če želi­te (dodat­no) delati v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju in opravlja­ti ust­rez­ne nalo­ge varo­van­ja. Edi­na izje­ma je vojaš­ka poli­ci­ja, tj. vojaš­ka poli­ci­ja nemških obo­rože­nih sil. Vojaški poli­cis­ti so izv­ze­ti iz pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja, saj so vojaški poli­cis­ti velik del znan­ja, ki se zaht­e­va pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja, pri­do­bi­li med usposabljan­jem. Vojaškim poli­cis­tom ali seržan­tom na pri­mer ni tre­ba opravlja­ti izpi­ta pri indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK); doka­zi­lo o usposabljan­ju ali služen­ju je zago­to­vlje­no z doka­zi­lom Bun­des­wehra. Vsi dru­gi voja­ki mora­jo pri­do­bi­ti potrdi­lo 34a.

Ali potre­bu­jem potrdi­lo o uspo­s­ob­ljen­os­ti policista?

Izje­me vel­ja­jo tako za poli­cis­te na dežel­ni rav­ni (dežel­na poli­ci­ja) kot na zvez­ni rav­ni (Bun­des­po­li­zei). To vel­ja tudi za zapos­le­ne v kazen­ski služ­bi in v sek­tor­ju carin­ske služ­be, ki nosi orož­je. Pomemb­no je opo­zo­ri­ti, da je obvez­nost opravljan­ja izpi­ta odpravlje­na le, če ste zapos­le­ni v orga­nih kazens­ke­ga pre­go­na in ste uspeš­no opra­vi­li ust­re­zen poklic­ni izpit — vsaj za vmes­no služ­bo. Poli­cis­ti, ki dela­jo kot jav­ni usluž­ben­ci v poli­c­ij­ski izvršil­ni služ­bi, zato ne potre­bu­je­jo potrdi­la o uspo­s­ob­ljen­os­ti.. Šte­vil­ni poli­cis­ti zas­luži­jo doda­ten denar zaseb­no, na pri­mer kot vra­tar­ji. Zlas­ti v mestnih sre­diščih, kjer je življen­je dra­go, kot so Mün­chen, Stutt­gart, Frank­furt, Ham­burg, Ber­lin ali Düs­sel­dorf, je delo za skra­jša­ni del­ov­ni čas v var­nost­nem pod­jet­ju dober način dodat­ne­ga zas­luž­ka. Nas­vet za pos­t­rans­ko delo: pos­krbi­te, da svo­je­ga (glav­ne­ga) delo­da­jal­ca obves­ti­te o svo­jem pos­t­rans­kem delu in po mož­nos­ti pri­do­bi­te pis­no odobritev.

Štu­di­ral sem pra­vo, imam diplo­mo LL.B. ali diplo­mo iz držav­ne­ga pra­va. Ali moram še ved­no opravlja­ti izpit iz stro­kov­ne­ga znanja?

Tež­ko je ver­je­ti, a seve­da je lah­ko delo (s kra­jšim del­ov­nim časom) v var­nost­ni indus­tri­ji zani­mi­vo tudi za bodoče prav­ni­ke, pa naj gre za finan­ci­ran­je štu­di­ja ali za pri­do­bi­van­je vtis­ov o indus­tri­ji. Seve­da: na področ­ju pra­va (jav­na var­n­ost in red, gos­po­dar­s­ko pra­vo, pra­vo varst­va podat­kov, kazens­ko pra­vo in kazens­ko pro­ces­no pra­vo, civil­ni zako­nik, kazen­ski zako­nik itd.) so diplo­man­ti pra­va že pri­mer­ni. Zato se mora­te sezna­ni­ti le s tema­mi o pre­preče­van­ju nes­reč v var­nost­ni indus­tri­ji (UVV, pred­pis DGUV 23), rav­nan­ju z ljud­mi in osno­va­mi var­nost­ne teh­no­lo­gi­je. To doka­zu­je potrdi­lo o ude­lež­bi v pos­top­ku usposabljan­ja IHK. Sku­paj s potrdi­lom o uspeš­no opravlje­nem prav­niškem štu­di­ju na uni­ver­zi ali aka­de­mi­ji, ki podel­ju­je diplo­mo, ena­ko­v­red­no uni­ver­zi­tet­ni diplo­mi, ni tre­ba dodat­no opra­vi­ti preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO.

Že več let del­am kot var­nost­nik. Ali del­ov­ne izkušn­je niso zado­st­no priznanje?

Ne, običa­j­no ne! Ven­dar pa obsta­ja­jo neka­te­re pre­hod­ne ure­dit­ve za “veter­ans­ke” var­nost­ne delav­ce. Zapos­le­ni v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju, ki so se ude­leži­li zaht­eva­ne­ga usposabljan­ja od 1. aprila 1996 ali so že delali v var­nost­nem sek­tor­ju pred 31. mar­cem 1996 in so bili prej oprošče­ni usposabljan­ja zara­di ured­be o mej­nem datu­mu, so tako rekoč “sta­ri”. Opo­zori­lo: To izje­mo je mogoče uvel­javlja­ti le, če je mogoče doka­za­ti, da je dejav­nost varo­van­ja poteka­la nepre­kin­je­no vsaj tri leta pred mej­nim datu­mom 1. janu­ar­ja 2003. Za vse dru­ge, ki so v var­nost­ni indus­tri­ji dejav­ni šele od leta 2003, te izje­me ne vel­ja­jo.
Torej je zap­le­te­no! Moj nas­vet: bol­je je, da vloži­te v opravljan­je izpi­ta za pri­do­bi­tev kva­li­fi­ka­cij in izko­ris­ti­te “posodo­bi­tev znan­ja” tudi kot izkuše­ni var­nost­ni delavec!

Pozor: Poseb­ni primeri!

Obsta­ja­jo še neka­te­ri dru­gi poseb­ni pri­me­ri, na pri­mer mož­nost prizna­van­ja tujih potrdil o uspo­s­ob­ljen­os­ti. Prav tako ni ved­no jas­no, ali vrs­ta dejav­nos­ti, ki jo je tre­ba opravlja­ti, sploh zaht­e­va pre­ver­jan­je uspo­s­ob­ljen­os­ti. Če gre za pre­pros­te nad­zor­ne dejav­nos­ti (npr. za redar­je na par­ki­riščih) ali pre­pros­to pre­ver­jan­je in trgan­je vstop­nic, običa­j­no ni potre­ben preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja, v neka­te­rih pri­me­rih pa niti navo­di­la v skla­du s čle­nom 34a GewO. Ven­dar so mej­ni pri­me­ri, kot so nad­zor ali var­nost­ne služ­be v muze­jih ali neka­te­re konstel­a­ci­je dejav­nos­ti na področ­ju varo­van­ja prire­di­tev, vča­sih spor­ni. (Takš­ni mej­ni pri­me­ri so obravna­va­ni v loče­nih član­kih na Info­port­a­lu).
Pomemb­na opom­ba: Za več­jo var­n­ost se pri gos­po­dar­ski zbor­ni­ci (IHK) in pris­to­j­nem orga­nu poz­ani­maj­te, ali vaša uspo­s­ob­ljen­ost zadostu­je ali mora­te opra­vi­ti tudi izpit IHK v skla­du s § 34a GewO. Nato bos­te pre­je­li prav­no var­ne oseb­ne podat­ke. Če ste novinec v zaseb­nem varo­van­ju, lah­ko po pre­ver­jan­ju vaše zanesljivos­ti in dode­lit­vi izkaz­nice var­nost­ni­ka opravlja­te ust­rez­ne dejavnosti!

Kaj se sprašu­je pri izpitu?

Kaj se sprašuje pri izpitu?

Teme/obseg izpi­ta

Teme pre­ver­jan­ja stro­kov­nih znanj na področ­ju varo­van­ja (§ 34a GewO) so

  1. Pra­vo jav­ne var­n­os­ti in reda, vključ­no s trgo­vin­s­kim pravom,
  2. Zakon o varst­vu podatkov,
  3. Civil­ni zakonik,
  4. Kazens­ko pra­vo in kazen­ski post­o­pek, rav­nan­je z orožjem,
  5. Pra­vil­nik o pre­preče­van­ju nes­reč za sto­rit­ve varo­van­ja in zaščite,
  6. rav­nan­je z ljud­mi, zlas­ti veden­je v nevar­nih situ­aci­jah, teh­ni­ke dees­ka­l­a­ci­je v kon­flikt­nih situ­aci­jah ter med­kul­tur­na kom­pe­ten­ca s poseb­nim pou­dar­kom na raz­no­li­kos­ti in social­ni raz­no­li­kos­ti in
  7. Osnov­na nače­la var­nost­ne­ga inženirstva.

Pon­der­i­ran­je

Za pri­pra­vo je še pose­bej pomemb­no, da se neka­te­ra pred­met­na področ­ja šte­je­jo dva­krat. Zlas­ti prav­na vse­bi­na so v zve­zi s toč­ko­van­jem moč­ne­je obteže­niin sicer kon­kret­no Pra­vo jav­ne var­n­os­ti in reda, Civil­ni zako­nik in . Kazens­ko pra­vo in kazen­ski post­o­pek.

Šte­vilo vprašanj in naj­več­je šte­vilo točk, ki jih je tre­ba doseči v pregledu:

  • Zakon o jav­ni var­n­os­ti: 4 vprašan­ja / 8 točk
  • Gewer­be­recht (GewO / BewachV): 4 vprašan­ja / 4 točke
  • Zakon o varst­vu podat­kov (BDSG/DSGVO): 4 vprašan­ja / 4 točke
  • civil­no pra­vo (BGB): 12 vprašanj / 24 točk
  • Kazens­ko pra­vo / kazens­ko pro­ces­no pra­vo: 12 vprašanj / 24 točk
  • Zakon o orož­ju (WaffG): 4 vprašan­ja / 4 točke
  • Pred­pi­si o pre­preče­van­ju nes­reč: 8 vprašanj / 8 točk
  • Rav­nan­je z ljud­mi: 16 vprašanj / 16 točk
  • Var­nost­ni inže­ni­ring: 8 vprašanj / 8 točk

Izpit­na vprašanja

Pri učen­ju se je naj­bol­je osre­do­toči­ti na izpit­na vprašan­ja o prav­nih temah. Pri tem je pomemb­no osnov­no znan­je (osnov­ni zakon, npr. držav­na ureditev/principi) ter ust­rez­ni odstav­ki Kazens­ke­ga zako­ni­ka (StGB) in Civil­ne­ga zako­ni­ka (BGB). Kla­sič­na so vprašan­ja o osnov­ni struk­tu­ri, prav­nih opr­e­de­lit­vah, kaz­ni­vih dejan­jih z nji­ho­vi­mi značil­nost­mi in pre­krških. Prav tako bi mora­li dati velik pou­da­rek tako ime­no­v­anim pra­vicam vseh lju­di (raz­lo­gi za opra­viči­lo in opra­viči­lo). Na področ­ju zako­ni­ka o kazens­kem pos­top­ku (StPO) je pomem­ben začas­ni pri­por iz 127. člena.

Pis­ni in ust­ni izpi­ti zaje­ma­jo zgo­raj navede­ne teme.
Prav­na pod­la­ga je Odlok o nad­zoruin sicer § 9 v pove­za­vi s § 7 BewachV. Sez­nam izpit­nih tem ali vse­bin je na vol­jo v Pril­o­gi 2 k BewachV.

 

V tem blogu por­ta­la Sach­kun­de-Info­por­tal so ved­no zno­va predstavlje­na vprašan­ja, ki se lah­ko na izpi­tu poja­vi­jo na tak ali podo­ben način.
Za več not­ran­jih nas­ve­tov in spreml­jan­je novic se lah­ko brez­plač­no naroči­te na e‑novice: https://www.sachkunde-34a.de/insider-tipps-lernunterlagen-34a/

Kaj je pre­g­led 34a?

Kaj je pregled 34a?

Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s 34.a čle­nom Zako­na o regu­la­ci­ji obrti, trgo­vi­ne in indus­tri­je je vstop­na kva­li­fi­ka­ci­ja za zapos­le­ne v pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja. Služi kot doka­zi­lo o osnov­nem znan­ju, zlas­ti gle­de temel­j­nih prav­nih vidi­kov, ki so pomembni za delo v služ­bi varo­van­ja in zašči­te. Poleg tega je uspeš­no opravljen preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja z doka­zi­lom gos­po­dar­s­ke zbor­nice pogoj za opravljan­je poseb­nih nalog varo­van­ja in dovol­jen­je za samo­z­apos­li­tev kot izva­ja­lec varovanja.

Potrdi­lo o uspo­s­ob­ljen­os­ti je potreb­no za nas­lednje dejavnosti

Kot var­nost­nik (zapos­le­ni) potre­bu­jete doka­zi­lo o uspeš­no opravlje­nem preiz­kusu uspo­s­ob­ljen­os­ti pri gos­po­dar­ski zbor­ni­ci (IHK) (v skla­du s čle­nom 34a GewO), če opravlja­te varo­van­je na vho­du v dis­ko­te­ke v gost­inst­vu (izska­k­oval­ci), patrul­je na območ­jih jav­ne­ga pro­me­ta (npr. mest­ne patrul­je), patrul­je na območ­jih z dejan­s­kim jav­nim pro­me­tom, dejav­nos­ti za zašči­to pred tato­vi v trgo­vin­ah (detek­ti­vi v vele­b­la­gov­ni­cah ali trgo­vin­ah). (npr. mest­ne patrul­je), patrul­je na območ­jih pro­s­to­rov, kjer se dejans­ko odvi­ja jav­ni pro­met, dejav­nos­ti za zašči­to pred tato­vi v trgo­vin­ah (detek­ti­vi v trgo­vin­ah), varo­van­je nasta­nit­ve za azil in begun­ce (samo v vodstve­ni vlo­gi) ter varo­van­je več­jih prire­di­tev z zašči­ten­im dos­to­pom (samo v vodstve­ni vlogi).

Namen pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znanja

Zakaj je pre­g­led stro­kov­ne­ga znan­ja več raz­lo­gov. Kadar posa­mez­ni­ki — vključ­no z zapos­le­n­imi v var­nost­nih pod­jet­jih — varu­je­jo življen­ja ali pre­možen­je dru­gih lju­di, to pome­ni poseb­ne dolž­nos­ti in veli­ko odgo­vor­n­ost. Kot var­nost­nik mora­te poz­na­ti svo­je pra­vice in zakon­ske ome­jit­ve, tj. kaj je dovol­je­no in kaj pre­po­ved­a­no. Po dru­gi stra­ni pa so zara­di svo­je­ga položa­ja por­o­ka dolž­ni pre­preči­ti ško­do stran­ki. V nas­prot­ju s poli­ci­jo nima­te poseb­nih poobla­s­til, zato mora­te zna­ti natanč­no preteh­ta­ti, v koli­kš­ni meri lah­ko v določe­nem pri­me­ru pose­ga­te v pra­vice tret­jih oseb. Če bos­te šli pre­da­leč, vam gro­zi obtož­ba za kaz­ni­va dejan­ja, kot sta odv­zem pro­stos­ti ali teles­na poš­kod­ba. Če v služ­bi spi­te in ne izpoln­ju­jete svo­je dolž­nos­ti varo­van­ja, se lah­ko zara­di povz­ročit­ve ško­de znaj­de­te tudi na sodišču, ker ste sto­ri­li kaz­ni­vo dejan­je zara­di opus­tit­ve. Zara­di teh raz­lo­gov, ki so med drug­im navede­ni kot pri­me­ri, je pomemb­no pri­do­bi­ti spe­cia­li­zi­ra­no znan­je, da bi poz­ne­je pri­do­bi­li potreb­no samo­za­vest za del­o­van­je v dejav­nos­ti varovanja.

Posodo­bi­tev COVID-19 — izpit iz spe­cial­nih znanj IHK

Posodobitev COVID-19 - izpit iz specialnih znanj IHK

Aprila 2021 v pris­pev­ku na blogu “Ali se v indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci tre­nut­no izva­ja­jo kakš­ni izpi­ti zara­di Coro­ne?” o tre­nut­nem stan­ju v zve­zi z izva­jan­jem stro­kov­nih izpi­tov IHK. Nekaj časa so bili izpi­ti odpo­ve­da­ni ali prestavlje­ni. Uporablja se strog higi­en­ski režim.
Po poli­tič­nem doga­jan­ju v zve­zi z ukre­pi za zašči­to kovid in raz­lič­ni­mi pred­pi­si, od kate­rih je bilo neka­te­re tež­ko razu­me­ti, je bil velik del pre­jšn­jih zah­tev v veči­ni zvez­nih držav razveljavljen.

Če ste bili pozi­tiv­ni na SARS-CoV‑2 in se bliža datum vaše­ga pre­g­le­da, se pri pris­to­j­nem IHK poz­ani­maj­te o tre­nut­nih mož­nos­tih ukre­pan­ja. Od izpi­ta se je mogoče uma­kni­ti in ga poz­ne­je ponov­no opravlja­ti ali — odvis­no od zvez­ne drža­ve — opravlja­ti izpit z določe­n­imi zaščit­ni­mi ukrepi.

Opom­ba: Vse infor­maci­je so brez jamst­va (na dan 20.11.2022). Upoš­te­vaj­te tre­nut­ne zah­te­ve izpit­ne komi­si­je IHK ali zvez­ne države!

Zakaj toli­ko ude­ležencev ne opra­vi preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja? (§ 34a GewO)

Zakaj toliko udeležencev ne opravi preizkusa strokovnega znanja? (§ 34a GewO)

Kate­ri so raz­lo­gi, da toli­ko kan­di­da­tov ne opra­vi izpi­ta na Indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK) na področ­ju varovanja?

To vprašan­je post­avlja­ta tudi Jörg Zitz­mann in Kai Delio­mi­ni v pri­po­ročl­jivi knji­gi Pod­cast za zašči­to in var­n­ost (Video­pos­ne­tek spodaj!).

Obe splet­ni stra­ni Jörg Zitz­mann kot tudi Kai Delio­mi­ni so zelo dob­ro zna­ni v zaseb­ni var­nost­ni industriji.
Oba sta med drug­im zas­to­pa­na v izpit­nih komi­si­jah IHK na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti, sta dejav­na kot avtor­ja knjig za pri­pra­vo na izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in se predstavlja­ta s šte­vil­ni­mi upor­ab­ni­mi video­pos­net­ki na You­Tubu in v podcastih.

Vsa­ka dru­ga ali tret­ja ose­ba ne opra­vi tes­ta 34a!

Ob nere­d­kih odpo­ve­dih med 30 in 50% se seve­da post­avlja vprašan­je: Kaj je razlog?
Neka­te­ri dejav­ni­ki uspe­ha ali neu­s­pe­ha so očit­ni. Neka­te­re teža­ve je mogoče reši­ti hit­ro in enost­av­no, za neka­te­re pa je potreb­no inten­ziv­no učen­je, prak­sa in vzt­ra­j­nost. Pre­den zač­nem izpost­avlja­ti glav­ne dejav­ni­ke (ne)uspeha, si oglej­te zelo zani­miv pogo­vor med Jör­gom Zitz­man­nom in Kai­em Delio­mi­ni­jem na YouTubu:

Mojih pet glav­nih raz­lo­gov, zakaj veli­ko lju­di ne opra­vi pis­ne­ga in ust­ne­ga preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja IHK

Po mojih izkušn­jah so nas­lednji dejav­ni­ki glav­ni raz­lo­gi za neu­s­peh z “dovol­jen­jem 34a”:

  1. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je / nezainteresiranost
    Šte­vil­ni ude­ležen­ci v izpi­tu ne vidi­jo nobe­ne doda­ne vred­nos­ti. Vse­bi­na jih ne zani­ma, zato se sploh ne želi­jo uči­ti. To je še pose­bej izra­zito pri ose­bah, ki jih “pošl­je” delo­da­ja­lec ali agen­ci­ja za zapos­lo­van­je in jih zaseb­ni var­nost­ni sek­tor v res­ni­ci sploh ne zani­ma. Toda tudi če je sodel­o­van­je samo po svo­ji vol­ji: Preiz­ku­sa pogos­to ne razu­me­mo kot pril­ož­nost, tem­več kot nuj­no zlo. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je in zani­man­ja pa sta dia­me­tral­no nas­prot­na uspe­hu pri izpitu.
  2. Ni zado­st­ne pri­pra­ve vsebine
    Neka­te­ri izpit jeml­je­jo zlah­ka. Vprašan­ja izbir­ne­ga tipa z vnaprej določe­n­imi odgo­vo­ri, ki jih lah­ko odkljuka­te, in samo 50% potreb­nimi pra­vil­ni­mi odgo­vo­ri za pre­hod — kaj bi lah­ko šlo naro­be, se sprašu­jete. A daleč od tega. Zlas­ti prav­ne teme so težke. Poleg tega vas čaka­jo raz­bur­jen­je, zlas­ti pri ust­nem izpi­tu, in vprašan­ja, pri kate­rih bos­te morda mora­li raz­mišl­ja­ti neko­li­ko dru­gače. Če nima­te potreb­ne­ga znan­ja in s tem samo­za­ves­ti za ukre­pan­je, bos­te hit­ro izloče­ni. Celo­vi­ta pri­pra­va je vse, kar je potreb­no za uspeh na izpitu!
  3. nez­ado­st­no znan­je nemške­ga jezika
    O znan­ju nemške­ga jezi­ka je bilo že veli­ko pove­da­ne­ga in vpraša­ne­ga. Nekaj je goto­vo: veli­ko lju­di, ki dela­jo v var­nost­nem sek­tor­ju, ne govo­ri nemške­ga jezi­ka. Več­je­zič­nost je pogos­to pomemb­na za delo, ven­dar je pomemb­no tudi zado­st­no znan­je nemške­ga jezi­ka. Izpit se nam­reč opravlja izključ­no v nemškem jezi­ku, poleg tega pa se mora­te zna­ti suve­r­e­no spo­ra­zu­me­va­ti v nemškem jezi­ku tudi pri vsak­dan­jem delu var­nost­ni­ka. Prav­na bese­di­la so napi­sa­na v težkem jezi­ku, “urad­ni jezik” je običa­j­no prav tako tež­ko razu­me­ti, izpit­na vprašan­ja pa so vča­sih odvis­na od posa­mez­nih besed, ki lah­ko spre­me­ni­jo pomen v eno ali dru­go smer ali pa daje­jo nami­ge za rešitve.
  4. Struk­tu­ra in način pre­ver­jan­ja sta nejasna.
    Mno­gim ni pov­sem jas­no, kakš­ni so okvir­ni pogo­ji izpi­ta. Ven­dar se lah­ko nanj pri­pra­vi­te pose­bej in učin­ko­vi­to le, če ves­te, kate­re teme so pomemb­ne in kako ter kakš­na je struk­tu­ra izpi­ta. Na pri­mer, obsta­ja­jo teme, ki jih lah­ko hit­ro pre­mosti­te in na kate­re je običa­j­no mogoče odgo­vo­ri­ti z zdra­vo pamet­jo. Neka­te­re teme se šte­je­jo dva­krat, neka­te­re pa zaht­e­va­jo inten­ziv­ne­jši štu­dij. Poleg tega obsta­ja­jo empi­rič­ne vred­nos­ti za ust­ni izpit in tak­tič­ni nas­ve­ti za delo s test­ni­mi vprašan­ji, ki jih mora pos­re­do­va­ti na pri­mer uspo­s­ob­ljen pre­dava­telj ali avtor.
  5. Težki indi­vi­du­al­ni pogoji
    Ljud­je so seve­da raz­lič­ni. Vsak­do ima raz­lič­ne oseb­ne pred­post­av­ke, pri uspe­hu in neu­s­pe­hu pa ima­jo pomemb­no vlo­go tudi sploš­ni pogo­ji (npr. družins­ke obvez­nos­ti, pro­s­ti čas za učen­je, učno okol­je itd.). Morda poz­na­te tudi lju­di, ki si lah­ko zapom­ni­jo stva­ri s hitrim pog­le­dom in se tega znan­ja spom­ni­jo z enim samim kli­kom prs­ta. Za dru­ge pa je to bist­ve­no tež­je. Neka­te­rim lju­dem govor­jen­je pred drug­i­mi na izpi­tu sploh ne povz­roča težav, veči­na je narav­no nape­ta, neka­te­ri ude­ležen­ci pa trpi­jo zara­di izpit­ne anksioznosti.

Vprašaj­te se, v koli­kš­ni meri zgorn­je točke vel­ja­jo za vas, kako se lah­ko izo­gne­te napa­kam pri pri­pra­vi in nado­mes­ti­te more­bit­ne poman­jkljivos­ti. Več infor­macij o tem naj­de­te tukaj, na infor­mac­ijs­kem port­a­lu o znan­ju o pred­me­tu. šte­vil­ni nas­ve­ti in . Pove­za­ve do dru­gih splet­nih mest ali medi­jev, kot je You­Tube..


Naj­no­ve­jši knjiž­ni nas­ve­ti za izpit 34a:

Ali je samoo­bramba mogoča tudi v pri­me­ru tat­vi­ne ali vdora?

Ali je samoobramba mogoča tudi v primeru tatvine ali vdora?

Samoo­bramba je tis­ta obramba, ki je potreb­na za odvr­ni­tev tre­nut­ne­ga neza­ko­ni­te­ga napa­da nase ali na drugega.

Samoo­bramba je klas­ika na področ­ju pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja — in seve­da tudi ele­men­tar­na za stro­kov­no prakso!

S samoo­brambo se sreča­mo v treh zako­nih hkra­ti, in sicer v § 32 StGB, v § 227 BGB in tudi v Zakonu o uprav­nih pre­krških v § 15 OWiG.
Ven­dar se v današn­jem član­ku ne ukvar­jam nepos­red­no s samoo­brambo kot ute­mel­jit­vi­jo in nje­n­imi posa­mez­ni­mi ele­men­ti. Kdaj lah­ko uvel­javlja­te samoo­brambo, tj. neko­ga fizič­no napa­de­te, ne da bi se izpost­avi­li kazens­ke­mu pre­go­nu, je podrob­no opis­a­no v bese­di­lu zako­na. Pri pri­pra­vi na izpit 34a v teča­jih ali knji­gah je odsta­vek o samoo­brambi ved­no podrob­no opi­san in opreml­jen z nazor­ni­mi primeri.

En uda­rec, en napad! Bra­ni­te se, samoo­bramba! V redu?

Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja v stro­ki varo­van­ja v skla­du s 34.a čle­nom GewO je vsaj eno vprašan­je sko­raj ved­no usmer­je­no v samoo­brambo, npr. v pred­po­go­je, kdaj je sploh dovol­je­no ukre­pa­ti v samoo­brambi. Samoo­bramba je pomemb­na ute­mel­ji­tev za ukre­pan­je pro­ti napa­dal­cem, ne da bi se izpost­avi­li kazens­ke­mu pre­go­nu. Ker je samoo­bramba “pra­vica vseh lju­di”, se nan­jo lah­ko skli­cu­je vsa­ka ose­ba, seve­da tudi var­nost­ni­ki, če so izpoln­je­ni pogo­ji za samoo­brambo. Če je vra­tar nen­a­do­ma napa­den s pest­jo v nas­prot­ju z zako­nom, se lah­ko bra­ni pred napa­dal­cem. Ni kazens­ko odgo­vo­ren, tudi če napa­dalec utrpi poš­kod­be in (upaj­mo) izgu­bi. Do zdaj je bilo vse jas­no. Toda:

Kaj pa tat­vina ali vdor v prostor?

Tudi kra­ja ali vdor na ozeml­je je neza­ko­nit napad, in sicer na zako­ni­to lastn­ins­ko pra­vico ali pra­vico do pre­bi­va­lišča. V teh pri­me­rih se je vse­ka­kor dovol­je­no bra­ni­ti in uporabi­ti silo za odvr­ni­tev napa­da! Ven­dar je tre­ba ved­no upoš­te­va­ti soraz­mer­n­ost in sredstva, ki se uporablja­jo za obrambo.

Kate­ri prav­ni inte­re­si so sploh spo­s­ob­ni samoobrambe?

Mno­gi učen­ci zmot­no dom­ne­va­jo, da lah­ko človek uporabi silo v samoo­brambi le v pri­me­ru fizič­ne­ga napa­da nase (samoo­bramba) ali na dru­go ose­bo (nuj­na pomoč). Toda to je naro­be! Nače­lo­ma je vsak (indi­vi­du­al­ni) prav­ni inte­res spo­so­ben samoo­brambe. Poleg življen­ja, tele­sa in zdra­v­ja to vključu­je tudi pre­možen­je, čast, sredstva (itd.) osebe. 

Ali se na indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci tre­nut­no izva­ja­jo kakš­ni izpi­ti zara­di Corone?

Ali se na industrijski in trgovinski zbornici trenutno izvajajo kakšni izpiti zaradi Corone?

Aktu­al­no vprašan­je je, ali se tre­nut­no izva­ja­jo izpi­ti 34a, pove­za­ni s pandemijo.

Indus­trijs­ke in trgo­vins­ke zbor­nice (IHK) si priz­ade­va­jo, da bi se drža­le obs­to­ječih datu­mov izpi­tov. Da! Izpi­ti običa­j­no pote­ka­jo. Ven­dar so mož­na odsto­pan­ja, saj lah­ko nače­lo­ma vsak senat sam odloči, ali se pre­g­led opra­vi, pre­kliče brez zamen­ja­ve ali pre­loži. V pri­me­ru tre­nut­ne kri­ze na področ­ju koro­ne je to odvis­no tudi od regio­nal­ne vred­nos­ti inci­dence, tre­nut­nih zakon­skih zah­tev in poli­tič­nih odločitev.

Pan­dem­ski načrti/higienski kon­cep­ti in spe­ci­fi­ka­ci­je IHK

Veči­na zbor­nic ima higi­en­ske kon­cep­te, ki določa­jo pogo­je, pod kate­ri­mi se lah­ko opravlja­jo pregledi.
Za šte­vil­ne zbor­nice vel­ja­jo nas­lednja pra­vila (brez jamstva):

Naj­no­ve­jše informacije!

Nadal­jn­je pri­ja­ve: Naj­bol­je je, da se o tem, kaj je tre­ba upoš­te­va­ti, poz­ani­ma­te nepos­red­no pri pre­g­led­ni IHK. — ali je na pri­mer tre­ba pred­loži­ti zdrav­niš­ko spriče­va­lo ali pa so se spre­mem­be zgo­di­le v krat­kem času. Na splet­ni stra­ni zadev­ne­ga IHK (ključ­na bese­da News / Coro­na) je na vol­jo veli­ko informacij.

Kako dol­go se moram pri­pravlja­ti na preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja (§ 34a GewO)?

Kako dolgo se moram pripravljati na preizkus strokovnega znanja (§ 34a GewO)?

Ključ­no vprašan­je na področ­ju pri­pra­ve na pred­met: Kako dol­go se uči­ti, koli­ko vaditi?

Vprašan­je o času za pri­pra­vo je res kla­sič­no vprašan­je, ki mi ga ved­no zno­va zastavlja­jo. Ven­dar na to ni enot­ne­ga odgo­vo­ra, ki bi ust­re­zal vsem.

Odgo­vor je: odvis­no od tega!

Na dolži­no pri­pra­ve vpli­va­jo šte­vil­ni dejav­ni­ki. Eden glav­nih je učenec sam, dru­gi so učno okol­je in pogo­ji ter način pri­pra­ve. Tukaj nekaj izkušenjki se lah­ko v posa­mez­nih pri­me­rih seve­da razlikujejo:

Naj­bol­jša prak­sa: Moje pri­po­roči­lo za strans­ko pripravo

Če bi se radi v enem ali dveh mesecih pri­pra­vi­li na stran­ski izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in var­no pri­do­bi­li cer­ti­fi­kat po § 34a, se je izk­aza­lo nas­lednje nas­lednje učne tak­ti­ke. dokazano:
Vsak dan se 1–2 uri uči­te z učnim gra­di­vom. Ob kon­cih ted­na se uči­te en dan, sku­paj vsaj 8 ur zelo inten­ziv­no — vključ­no z reše­van­jem test­nih vprašanj. (Če del­ate ob kon­cih ted­na, si vze­mi­te še en pro­s­ti dan kot teden­ski dan inten­ziv­ne­ga učen­ja). Ob kon­cu vsa­ke faze učen­ja opra­vi­te nekaj pos­kus­nih izpi­tov, da pre­ve­ri­te svo­jo raven učen­ja (pre­ver­jan­je učnih cil­jev). Področ­ja, ki jih še ne obv­l­a­da­te dovolj dob­ro, je tre­ba inten­ziv­ne­je preuče­va­ti nas­lednje dni. To poč­ni­te, dok­ler ne doseže­te pra­vil­nih reši­tev v sta­bil­nih pos­kus­nih izpi­tih 90%. Potem bos­te lah­ko opra­vi­li izpit. Več nas­ve­tov — tudi za pri­pra­vo na ust­ni izpit — naj­de­te na www.sachkunde-34a.de/insider-tipps-lernunterlagen-34a.

Ali je mogoče izpit opravlja­ti v dru­gem jeziku?

Ali je mogoče izpit opravljati v drugem jeziku?

Ne. izpit 34a je mogoče opravlja­ti samo v nemškem jeziku.

Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja o var­n­os­ti bo kma­lu v rušči­ni, ara­bšči­ni ali angleščini

Pogos­to me sprašu­je­jo, ali se lah­ko preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s čle­nom 34a GewO opravlja tudi v dru­gem jezi­ku — kot je to v pri­me­ru preiz­ku­sa za voz­niš­ko dovol­jen­je, ki se v Nemči­ji med drug­im opravlja tudi v ang­lešči­ni, fran­cošči­ni, gršči­ni, ita­li­janšči­ni, hrvašči­ni, pol­jšči­ni, por­tu­galšči­ni, romunšči­ni, rušči­ni, španšči­ni, turšči­ni in dru­gih jezi­kih. Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja to ni mogoče!
Po mojem mnen­ju je to dob­ro. Med­tem ko so pra­vila v cest­nem pro­me­tu v EU precej pod­ob­na, na pri­mer gle­de vide­za in pome­na pro­met­nih zna­kov, so na področ­ju zaseb­ne var­n­os­ti bolj občutl­jiva. Po eni stra­ni se mora­te zna­ti zelo var­no ori­en­ti­ra­ti v tuka­jšn­jih prav­nih nor­mah, kar pome­ni, da mora­te podrob­no poz­na­ti ust­rez­ne zako­ne in pred­pi­se drža­ve. Poleg tega ima­te ved­no nepos­re­den stik z ljud­mi, komu­ni­ka­ci­ja pa je bist­ven dejav­nik pri delu z drug­i­mi, na pri­mer pri dees­ka­l­a­ci­ji. Poleg tega, da so nemš­ka prav­na bese­di­la vča­sih jezi­kov­no tež­ko raz­uml­jiva, ima ta jezik tudi v prak­si svo­je sub­til­nos­ti. Zato je vse­ka­kor smi­sel­no, da se lah­ko spo­ra­zu­me­va­te v jezi­ku drža­ve, v kate­ri del­ate. Seve­da je zelo pomemb­no tudi znan­je tujih jezi­kov, če raz­mišl­ja­te o dogod­kih z med­na­rod­nim občinst­vom, npr. fes­ti­valih ali sej­mih. Več­je­zič­nost je v var­nost­ni indus­tri­ji veli­ka prednost.

 

Ali moram za IHK doka­za­ti, da dovolj dob­ro govor­im nemško?

Nemški jezik, teža­ven jezik — je dob­ro zna­na izja­va. Izkušn­je so pok­aza­le, da tis­ti, ki jim jezik ni mate­r­ni, še pose­bej tež­ko v prvem pos­kusu opra­vi­jo preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO. Eden od raz­lo­gov za to je, da izpit­na vprašan­ja pogos­to niso enost­av­na za razu­me­van­je. Zato se je tre­ba na eni stra­ni dob­ro vse­bins­ko pri­pra­vi­ti na izpit, na dru­gi stra­ni pa je tre­ba ime­ti določe­no jezi­kov­no znan­je iz vsak­dan­je­ga življen­ja in stro­kov­ne­ga jezi­ka (prav­ni izra­zi, stro­kov­ni izra­zi s področ­ja var­n­os­ti itd.). Znan­je jezi­kov še ni pogoj za spre­jem. To pome­ni, da vam ni tre­ba pred­loži­ti jezi­kov­ne­ga spriče­va­la ali pod­ob­ne­ga doka­zi­la, da bi se lah­ko ude­leži­li preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znanja.

 

Pomoč za ude­ležence, ki govo­r­i­jo tuje jezike

Če ste v Nemči­ji prvič in še ne govo­ri­te dob­ro nemš­ko, je tečaj jezi­ka vse­ka­kor smi­seln, tudi za pri­pra­vo na izpit IHK. Jezi­kov­ne teča­je pogos­to ponu­ja­jo izobraže­val­ni cen­tri za odras­le (VHS). Zvez­ni urad za migra­ci­je in begun­ce (BAMF) prav tako spod­bu­ja ude­lež­bo na jezi­kov­nih ali inte­gra­c­ijs­kih teča­jih. Poleg tega so vam lah­ko v veli­ko pomoč apli­ka­ci­je za učen­je in seve­da uporaba nemške­ga jezi­ka v vsak­dan­jem življen­ju. Lek­si­ko­ni s teh­nič­ni­mi izra­zi za var­nost­ni sek­tor so na vol­jo na trgu.

Ali je lah­ko tat last­nik ukra­de­ne stvari?

Ali je lahko tat lastnik ukradene stvari?

Ved­no zno­va dobi­vam vprašan­ja o vse­bi­ni izpita.

Ods­lej bom v blogu občas­no podrob­ne­je obravna­val tudi pogos­to zastavlje­na vprašan­ja o izpit­nih temah, zlas­ti tis­te, ki mno­gim ude­ležencem ved­no zno­va povz­roča­jo nejasnosti.
Pred krat­kim sem pre­jel poiz­ved­bo učen­ca, ki je želel uporabi­ti Pred­met­ni učni por­tal se na izpit 34a pri­pra­vi­te prek sple­ta. Pove­dal mi je, da naj bi bila v test­nih vprašan­jih na port­a­lu napaka:

“Ko nek­do nekaj ukra­de, je to ukr­adel neko­mu dru­ge­mu. Pra­vi­len odgo­vor na učnem port­a­lu je, da je tat potem last­nik stva­ri. To ne more biti prav. Kako je lah­ko tat last­nik, če je neko­mu dru­ge­mu nekaj vzel pro­ti njego­vi vol­ji? To mora biti narobe!”

 

Na krat­ko si oglej­mo dejst­va na pod­la­gi kazens­ke­ga in civil­ne­ga prava

Pri odgo­var­jan­ju na izpit­na vprašan­ja je tre­ba najprej vede­ti, ali se vprašan­je nanaša na kazens­ko ali civil­no pra­vo — ali na obo­je. V skla­du s tem je tre­ba zlas­ti preuči­ti, kate­ra kaz­ni­va dejan­ja iz Kazen­ski zako­nik (StGB) in/ali Nemški civil­ni zako­nik (BGB) uporabiti.

Če pog­le­da­te v Kazen­ski zako­nik, člen 242, tat­vina in si ogle­da­mo opi­sa­na dejst­va, hit­ro ugo­to­vi­mo, da se to nanaša na dejans­ke oko­lišči­ne pri­me­ra. Ose­ba vzame pre­mič­no stvar dru­gi ose­bi, ne da bi ji bilo to dovol­je­no, da bi si jo pris­vo­ji­la. Vrag želi ukra­de­no bla­go obdrža­ti zase. Delu­je nezakonito.
Ven­dar na tej točki ni mogoče naj­ti niče­sar o ključ­nih bese­dah Last­ništ­vo ali posest — Za to mora­te pog­le­da­ti v BGB.

V BGB, v § 854 Pri­do­bi­tev poses­ti določa, da je last­nik tis­ti, ki ima dejans­ka moč nad stvar­jo. ima. To nas nepos­red­no vrača k začet­ne­mu vprašan­ju: “Ali je tat je nepos­red­ni last­nik ukra­de­ne stva­riker ima dejans­ko oblast nad stvar­jo. Stvar lah­ko na pri­mer uporabi ali jo pre­m­ak­ne na dru­go mes­to. To ni odvis­no od vol­je za prenos, kar pome­ni, da tat posta­ne last­nik, tudi če pre­jšn­ji last­nik tega ne želi. Ven­dar pa je tudi tako, da Posest tat­vi­ne okvar­je­na je. Zako­ni­ti last­nik ima zah­te­vek, ker mu je tat odv­zel posest. Zah­te­vek da bi si povr­nil svo­je premoženje.

V Nemči­ji je last­ništ­vo že zago­to­vlje­no z zako­nom Osnov­ni zakon v členu 14 zašči­te­na — vsak­do lah­ko sam pri­do­bi last­ništ­vo nad stv­ar­mi, drža­va pa to pra­vico zagotavlja.
Kakšen je položaj gle­de last­ništ­va v opi­sa­nem pri­me­ru? Ali tat posta­ne tudi last­nik stva­ri? Ne!
Med­tem ko ima last­nik dejans­ko oblast nad stvar­jo, ima last­nik prav­no oblast. Last­nik in posestnik sta lah­ko ena­ka. Če na pri­mer v super­mar­ke­tu kupi­te vreč­ko riža, pri­do­bi­te lastn­ins­ko pra­vico na stva­ri, ko jo plača­te. Hkra­ti ste last­nik vrečke riža, saj ima­te dejans­ko oblast nad stvar­jo. Če vrtal­nik poso­dite sosedu, ost­ane­te last­nik vrtal­ni­ka. Ven­dar pa sosed posta­ne last­nik in lah­ko vrtal­ni stroj uporablja za vrtan­je lukenj v ste­no svo­je hiše po last­ni presoji.
Splet­na stran Pooblas­tila last­ni­ka so opr­e­del­je­na v členu 903 BGB. ure­je­no. Pri raz­me­jit­vi od last­ni­ka je Last­nik ne dejans­ka moč nad stvar­jo, ampak prav­no pooblas­ti­lo. Če vsee­no ni hkra­ti last­nik stva­ri, lah­ko od last­ni­ka stva­ri pri­do­bi npr. Objavlje­no tako da last­nik zdaj pri­do­bi tudi dejans­ko oblast (posest) nad stvarjo.

Na krat­ko povzeto

Vrag posta­ne last­nik ukra­de­ne stva­ri, ko nad njo izva­ja dejans­ko oblast. Ven­dar se šte­je, da je posest poman­jkljiva. Prvot­ni last­nik ali last­ni­ca ima zah­te­vek za vrači­lo (lah­ko tudi odš­kodn­in­ski zah­te­vek) zoper tato­ve, ki so neza­ko­ni­to (v neza­ko­ni­to vmeša­van­je) je del­oval. Ven­dar pa tat ni last­nik stva­ri, saj ukra­de­ni pred­met upra­viče­no pri­pa­da neko­mu drugemu.
 

Ali ima­te tudi vprašan­ja o pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s čle­nom 34a GewO pri varovanju?

Nato jih pre­pros­to obja­vi­te v foru­mu: https://www.sachkunde-34a.de/sachkundepruefung-34a-forum-fragen
Na vaše vprašan­je lah­ko odgo­vo­ri drug bralec ali jaz kot avtor te strani.

 

Mimogre­de: Če ste popol­no­ma celo­vi­to se pri­pra­vi­te na izpit in posa­mez­na vprašan­ja ves čas kom­pe­tent­no odgo­var­ja­li. Lah­ko vam dam E‑izobraževanje na www.sachkun.de pri­po­roča­mo. V tem doku­men­tu lah­ko naj­de­te Učni por­tal razis­kuj­te že zastavlje­na vprašan­ja in post­avljaj­te svo­ja vprašan­ja brez ome­ji­tev. Na vprašan­ja bodo takoj odgo­vo­r­i­li Stro­kov­ni pre­dava­tel­jiki so dob­ro sez­nan­je­ni s temo!

Odtis
sl_SISL