Arhiv

Last­ni­na

Ali je samoo­bramba mogoča tudi v pri­me­ru tat­vi­ne ali vdora?

Ali je samoobramba mogoča tudi v primeru tatvine ali vdora?

Samoo­bramba je tis­ta obramba, ki je potreb­na za odvr­ni­tev tre­nut­ne­ga neza­ko­ni­te­ga napa­da nase ali na drugega.

Samoo­bramba je klas­ika na področ­ju pre­ver­jan­ja stro­kov­ne­ga znan­ja — in seve­da tudi ele­men­tar­na za stro­kov­no prakso!

S samoo­brambo se sreča­mo v treh zako­nih hkra­ti, in sicer v § 32 StGB, v § 227 BGB in tudi v Zakonu o uprav­nih pre­krških v § 15 OWiG.
Ven­dar se v današn­jem član­ku ne ukvar­jam nepos­red­no s samoo­brambo kot ute­mel­jit­vi­jo in nje­n­imi posa­mez­ni­mi ele­men­ti. Kdaj lah­ko uvel­javlja­te samoo­brambo, tj. neko­ga fizič­no napa­de­te, ne da bi se izpost­avi­li kazens­ke­mu pre­go­nu, je podrob­no opis­a­no v bese­di­lu zako­na. Pri pri­pra­vi na izpit 34a v teča­jih ali knji­gah je odsta­vek o samoo­brambi ved­no podrob­no opi­san in opreml­jen z nazor­ni­mi primeri.

En uda­rec, en napad! Bra­ni­te se, samoo­bramba! V redu?

Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja v stro­ki varo­van­ja v skla­du s 34.a čle­nom GewO je vsaj eno vprašan­je sko­raj ved­no usmer­je­no v samoo­brambo, npr. v pred­po­go­je, kdaj je sploh dovol­je­no ukre­pa­ti v samoo­brambi. Samoo­bramba je pomemb­na ute­mel­ji­tev za ukre­pan­je pro­ti napa­dal­cem, ne da bi se izpost­avi­li kazens­ke­mu pre­go­nu. Ker je samoo­bramba “pra­vica vseh lju­di”, se nan­jo lah­ko skli­cu­je vsa­ka ose­ba, seve­da tudi var­nost­ni­ki, če so izpoln­je­ni pogo­ji za samoo­brambo. Če je vra­tar nen­a­do­ma napa­den s pest­jo v nas­prot­ju z zako­nom, se lah­ko bra­ni pred napa­dal­cem. Ni kazens­ko odgo­vo­ren, tudi če napa­dalec utrpi poš­kod­be in (upaj­mo) izgu­bi. Do zdaj je bilo vse jas­no. Toda:

Kaj pa tat­vina ali vdor v prostor?

Tudi kra­ja ali vdor na ozeml­je je neza­ko­nit napad, in sicer na zako­ni­to lastn­ins­ko pra­vico ali pra­vico do pre­bi­va­lišča. V teh pri­me­rih se je vse­ka­kor dovol­je­no bra­ni­ti in uporabi­ti silo za odvr­ni­tev napa­da! Ven­dar je tre­ba ved­no upoš­te­va­ti soraz­mer­n­ost in sredstva, ki se uporablja­jo za obrambo.

Kate­ri prav­ni inte­re­si so sploh spo­s­ob­ni samoobrambe?

Mno­gi učen­ci zmot­no dom­ne­va­jo, da lah­ko človek uporabi silo v samoo­brambi le v pri­me­ru fizič­ne­ga napa­da nase (samoo­bramba) ali na dru­go ose­bo (nuj­na pomoč). Toda to je naro­be! Nače­lo­ma je vsak (indi­vi­du­al­ni) prav­ni inte­res spo­so­ben samoo­brambe. Poleg življen­ja, tele­sa in zdra­v­ja to vključu­je tudi pre­možen­je, čast, sredstva (itd.) osebe. 

Ali je lah­ko tat last­nik ukra­de­ne stvari?

Ali je lahko tat lastnik ukradene stvari?

Ved­no zno­va dobi­vam vprašan­ja o vse­bi­ni izpita.

Ods­lej bom v blogu občas­no podrob­ne­je obravna­val tudi pogos­to zastavlje­na vprašan­ja o izpit­nih temah, zlas­ti tis­te, ki mno­gim ude­ležencem ved­no zno­va povz­roča­jo nejasnosti.
Pred krat­kim sem pre­jel poiz­ved­bo učen­ca, ki je želel uporabi­ti Pred­met­ni učni por­tal se na izpit 34a pri­pra­vi­te prek sple­ta. Pove­dal mi je, da naj bi bila v test­nih vprašan­jih na port­a­lu napaka:

“Ko nek­do nekaj ukra­de, je to ukr­adel neko­mu dru­ge­mu. Pra­vi­len odgo­vor na učnem port­a­lu je, da je tat potem last­nik stva­ri. To ne more biti prav. Kako je lah­ko tat last­nik, če je neko­mu dru­ge­mu nekaj vzel pro­ti njego­vi vol­ji? To mora biti narobe!”

 

Na krat­ko si oglej­mo dejst­va na pod­la­gi kazens­ke­ga in civil­ne­ga prava

Pri odgo­var­jan­ju na izpit­na vprašan­ja je tre­ba najprej vede­ti, ali se vprašan­je nanaša na kazens­ko ali civil­no pra­vo — ali na obo­je. V skla­du s tem je tre­ba zlas­ti preuči­ti, kate­ra kaz­ni­va dejan­ja iz Kazen­ski zako­nik (StGB) in/ali Nemški civil­ni zako­nik (BGB) uporabiti.

Če pog­le­da­te v Kazen­ski zako­nik, člen 242, tat­vina in si ogle­da­mo opi­sa­na dejst­va, hit­ro ugo­to­vi­mo, da se to nanaša na dejans­ke oko­lišči­ne pri­me­ra. Ose­ba vzame pre­mič­no stvar dru­gi ose­bi, ne da bi ji bilo to dovol­je­no, da bi si jo pris­vo­ji­la. Vrag želi ukra­de­no bla­go obdrža­ti zase. Delu­je nezakonito.
Ven­dar na tej točki ni mogoče naj­ti niče­sar o ključ­nih bese­dah Last­ništ­vo ali posest — Za to mora­te pog­le­da­ti v BGB.

V BGB, v § 854 Pri­do­bi­tev poses­ti določa, da je last­nik tis­ti, ki ima dejans­ka moč nad stvar­jo. ima. To nas nepos­red­no vrača k začet­ne­mu vprašan­ju: “Ali je tat je nepos­red­ni last­nik ukra­de­ne stva­riker ima dejans­ko oblast nad stvar­jo. Stvar lah­ko na pri­mer uporabi ali jo pre­m­ak­ne na dru­go mes­to. To ni odvis­no od vol­je za prenos, kar pome­ni, da tat posta­ne last­nik, tudi če pre­jšn­ji last­nik tega ne želi. Ven­dar pa je tudi tako, da Posest tat­vi­ne okvar­je­na je. Zako­ni­ti last­nik ima zah­te­vek, ker mu je tat odv­zel posest. Zah­te­vek da bi si povr­nil svo­je premoženje.

V Nemči­ji je last­ništ­vo že zago­to­vlje­no z zako­nom Osnov­ni zakon v členu 14 zašči­te­na — vsak­do lah­ko sam pri­do­bi last­ništ­vo nad stv­ar­mi, drža­va pa to pra­vico zagotavlja.
Kakšen je položaj gle­de last­ništ­va v opi­sa­nem pri­me­ru? Ali tat posta­ne tudi last­nik stva­ri? Ne!
Med­tem ko ima last­nik dejans­ko oblast nad stvar­jo, ima last­nik prav­no oblast. Last­nik in posestnik sta lah­ko ena­ka. Če na pri­mer v super­mar­ke­tu kupi­te vreč­ko riža, pri­do­bi­te lastn­ins­ko pra­vico na stva­ri, ko jo plača­te. Hkra­ti ste last­nik vrečke riža, saj ima­te dejans­ko oblast nad stvar­jo. Če vrtal­nik poso­dite sosedu, ost­ane­te last­nik vrtal­ni­ka. Ven­dar pa sosed posta­ne last­nik in lah­ko vrtal­ni stroj uporablja za vrtan­je lukenj v ste­no svo­je hiše po last­ni presoji.
Splet­na stran Pooblas­tila last­ni­ka so opr­e­del­je­na v členu 903 BGB. ure­je­no. Pri raz­me­jit­vi od last­ni­ka je Last­nik ne dejans­ka moč nad stvar­jo, ampak prav­no pooblas­ti­lo. Če vsee­no ni hkra­ti last­nik stva­ri, lah­ko od last­ni­ka stva­ri pri­do­bi npr. Objavlje­no tako da last­nik zdaj pri­do­bi tudi dejans­ko oblast (posest) nad stvarjo.

Na krat­ko povzeto

Vrag posta­ne last­nik ukra­de­ne stva­ri, ko nad njo izva­ja dejans­ko oblast. Ven­dar se šte­je, da je posest poman­jkljiva. Prvot­ni last­nik ali last­ni­ca ima zah­te­vek za vrači­lo (lah­ko tudi odš­kodn­in­ski zah­te­vek) zoper tato­ve, ki so neza­ko­ni­to (v neza­ko­ni­to vmeša­van­je) je del­oval. Ven­dar pa tat ni last­nik stva­ri, saj ukra­de­ni pred­met upra­viče­no pri­pa­da neko­mu drugemu.
 

Ali ima­te tudi vprašan­ja o pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s čle­nom 34a GewO pri varovanju?

Nato jih pre­pros­to obja­vi­te v foru­mu: https://www.sachkunde-34a.de/sachkundepruefung-34a-forum-fragen
Na vaše vprašan­je lah­ko odgo­vo­ri drug bralec ali jaz kot avtor te strani.

 

Mimogre­de: Če ste popol­no­ma celo­vi­to se pri­pra­vi­te na izpit in posa­mez­na vprašan­ja ves čas kom­pe­tent­no odgo­var­ja­li. Lah­ko vam dam E‑izobraževanje na www.sachkun.de pri­po­roča­mo. V tem doku­men­tu lah­ko naj­de­te Učni por­tal razis­kuj­te že zastavlje­na vprašan­ja in post­avljaj­te svo­ja vprašan­ja brez ome­ji­tev. Na vprašan­ja bodo takoj odgo­vo­r­i­li Stro­kov­ni pre­dava­tel­jiki so dob­ro sez­nan­je­ni s temo!

Odtis
sl_SISL