Arhiv

Nado­me­stila

Delo var­nost­ni­ka 34a: Kaj sto­ri­ti, če šef odpo­ve storitve?

Delo varnostnika 34a: Kaj storiti, če šef odpove storitve?

V zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju so izmens­ko delo, noč­no delo in delo ob praz­ni­kih običa­j­ni del­ov­ni pogo­ji. Var­nost­ni­ki pogos­to opravlja­jo zah­tev­no delo, da bi zago­to­vi­li var­n­ost objekt­ov, dogod­kov in lju­di. Na žalost Plače v tem sek­tor­ju pogos­to spa­da­jo v sek­tor z niz­ki­mi plača­mi na pri­mer v loče­ni var­nost­ni služ­bi. Če pri­de do nepriča­ko­va­ne­ga izpa­da ur, npr. ker delo­da­ja­lec izgu­bi pomemb­no pogod­bo, in zara­di tega (ali dru­gih raz­lo­gov) ni dosežen meseč­ni cil­j­ni del­ov­ni čas, lah­ko posta­ne delo var­nost­ni­ka 34a finanč­no neu­god­no. Ta čla­nek obravna­va raz­lo­ge, ki vodi­jo do odpo­ve­di del­ov­nih dni, in pri­ka­zu­je mož­nos­ti, ki jih ima var­nost­ni delavec.

Kate­ri so mož­ni raz­lo­gi, da me delo­da­ja­lec raz­por­edi na manj dni napotitve?

Najprej je tre­ba na tej točki na krat­ko preuči­ti sta­lišče var­nost­ne­ga pod­jet­ja. Dejst­vo, da ste na sez­na­mu dežur­nih red­ke­je, v veči­ni pri­merov (upaj­mo) ni pove­za­no z vami oseb­no, tem­več ima ope­ra­tiv­ne raz­lo­ge. Če jih delo­da­ja­lec pojas­ni na pre­g­le­den način in jih lah­ko razu­me­te, to ponu­ja bol­jše izho­dišče za reši­tev pro­ble­ma, ki jo lah­ko pod­pre­ta obe stra­ni. Mož­no pa je, da bo to pri­ved­lo do spre­mem­be zapos­lit­ve ali do tega, da bos­te zače­li iska­ti novo služ­bo. Ali pa je “pus­to obd­ob­je” le krat­ko in lah­ko ure nado­mes­ti­te z dodat­nim delom v nas­lednjem mesecu ali pa vam delo­da­ja­lec ugo­di na kakšen drug način.

Tukaj je deset mož­nih raz­lo­gov, zakaj bi lah­ko delo­da­ja­lec želel skra­jša­ti vaš del­ov­ni čas:

  1. Man­jše pov­praše­van­je strank: Pov­praše­van­je po var­nost­nih sto­rit­vah bi lah­ko bilo man­jše, kar bi zman­jša­lo šte­vilo potreb­nih del­ov­nih ur.
  2. Gos­po­dars­ka upočas­ni­tev: Mož­no je, da so se gos­po­dar­s­ke raz­me­re pos­la­bša­le, kar je povz­roči­lo ome­jit­ve virov in prih­ran­ke stroškov.
  3. Spre­mem­be pos­lov­ne stra­te­gi­je: Vaš delo­da­ja­lec je morda spre­menil svo­jo pos­lov­no stra­te­gi­jo, zara­di česar je tre­ba pril­a­godi­ti človeške vire.
  4. Vrten­je oseb­ja: Morda bi bilo tre­ba zapos­le­ne zamen­ja­ti, da bi ime­li vsi zapos­le­ni mož­nost delati in da bi bil del­ov­ni čas pra­vič­ne­je razporejen.
  5. Nove teh­no­lo­gi­je ali avto­ma­tiza­ci­ja: The uva­jan­je novih teh­no­lo­gij ali avto­ma­tizi­ra­nih sis­te­mov lah­ko povz­roči, da bo potreb­nih manj zaposlenih.
  6. Sezon­ska nihan­ja: Del­ov­ni čas je lah­ko odvi­sen od sezon­skih nihanj, na pri­mer če je v določe­nih mesecih potreb­no manj var­nost­ne­ga osebja.
  7. Spre­mem­be pogodb s stran­ka­mi: Mož­no je, da so se pogod­be s stran­ka­mi spre­meni­le, kar je povz­roči­lo zman­jšan­je obse­ga dela.
  8. Prav­ne ome­jit­ve: Lah­ko se uve­de­jo (nove) zakon­ske ome­jit­ve, kot so zgorn­je meje del­ov­ne­ga časa ali počit­ka med izmen­a­mi. Ali pa se zdaj bol­je upoš­te­va­jo obs­to­ječe zah­te­ve (npr. iz zako­na o del­ov­nem času).
  9. Služ­be­ni praz­ni­ki ali sezon­ski pre­mo­ri v pod­jet­juVaš delo­da­ja­lec se je morda odločil skra­jša­ti del­ov­ni čas v določe­nih obd­ob­jih, kot so praz­ni­ki pod­jet­ja ali sezon­ski pre­mo­ri (od strank). Prav tako je na pri­mer pan­de­mi­ja Covi­da povz­roči­la začas­ne pre­tre­se v industriji. 
  10. Not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je pod­jet­ja: Vaš delo­da­ja­lec lah­ko izve­de not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je, ki vodi do ponov­ne oce­ne del­ov­ne­ga časa in raz­por­edit­ve virov.

Kakš­ne mož­nos­ti imam, če mi delo­da­ja­lec dode­li manj dela?

Seve­da ni vred­no raz­pravlja­ti o eni ali dveh urah. Ven­dar je izgu­ba 20, 30, 40 ali celo več odstot­kov del­ov­ne­ga časa velik zalog­aj, saj se je tre­ba tudi preživlja­ti. Če vas nadre­je­ni odstra­ni z raz­po­re­da dežur­stev, vam dode­li bist­ve­no manj izmen kot običa­j­no in ne dobi­te svo­jih ur — potem ima­te nas­lednje možnosti:

  1. Pre­ve­ri­te pogod­bo o zapos­lit­vi!
    To je naj­po­memb­ne­jša toč­ka. Pra­vil­o­ma je odločil­no to, kar je bilo dogo­vor­je­no v pogod­bi o zapos­lit­vi. Če na pri­mer piše “pol­ni del­ov­ni čas”, vas mora delo­da­ja­lec v skla­du s tem tudi zapos­li­ti. Kaj pome­ni pol­ni del­ov­ni čas, je običa­j­no ure­je­no v ust­rez­ni kolek­tiv­ni pogod­bi. Pogos­to je dogo­vor­je­no tudi določe­no šte­vilo ur. Če je na pri­mer v pogod­bi o zapos­lit­vi pogod­be­no določe­no 170 ur na mesec, se mora­te tega šte­vila ur drža­ti (razen man­jših nihanj, npr. zara­di bol­niške­ga staleža).
  2. Oglej­te si raz­po­red služb!
    Raz­por­edi­tev dežur­stev v var­nost­nih služ­bah, npr. pri varo­van­ju tovarn, se pogos­to izva­ja na pod­la­gi fiks­ne­ga rit­ma izme­ne. Na ta način je mogoče načr­to­va­ti pri­bliž­no vnaprej — seve­da z določe­no mero nego­to­vos­ti (npr. zara­di več­ne­ga načr­to­van­ja neiz­ko­rišče­nih dopus­tov). Ven­dar je odloči­len dejan­ski raz­po­red dežur­stev za nas­lednji mesec: če je v njem navede­no na pri­mer 20 izmen, potem ste upra­viče­ni do dela v tem šte­vi­lu izmen. Ko je raz­po­red dežur­stev enkrat objavljen, se lah­ko ponov­no spre­me­ni le po pos­ve­to­van­ju z zaposlenimi.
  3. Išči­te dia­log in aktiv­no ponu­ja­te del­ov­no uspeš­nost!
    Veli­ko stva­ri je mogoče raz­jas­ni­ti s komu­ni­ka­ci­jo. Pos­ku­si­te se pogo­vo­ri­ti z nadre­je­nim in doseči soglas­je. Pomemb­no: Spo­roči­te, da se s spre­memba­mi ne str­in­ja­te, in izrec­no ponu­di­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost! Delo­da­ja­lec vam je dolžan zago­to­vi­ti delo v skla­du z vel­jav­no pogod­bo o zapos­lit­vi, vi pa zago­to­vi­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost v skla­du s pogodbo. 
  4. Vaš delo­da­ja­lec se ne odzi­va? Pošl­ji­te pis­ni opo­min!
    Delo­da­jal­ca pis­no obves­ti­te o zgo­raj navede­nih vidi­kih. Pis­na obli­ka je pomemb­na, da bos­te ime­li dokaz. Nadre­je­ne­mu določi­te rok, ven­dar ostani­te vljud­ni in sode­lu­joči. Nav­se­z­adnje si običa­j­no želi­te še naprej delati za svo­je­ga delodajalca.
  5. Če nič ne poma­ga: pritoži­te se!
    Če vse ost­alo odpo­ve, delo­da­ja­lec se ne odzo­ve in pogo­vo­ri (po mož­nos­ti tudi s sve­tom delav­cev) ne pri­pel­je­jo do uspe­ha, je edi­na mož­nost vloži­tev tož­be na del­ov­nem sodišču.

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je lepo predsta­vil dejst­va pri­me­ra v You­Tube kanal Aka­de­mi­je za var­n­ost:

Koli­ko den­ar­ja zas­luži­te kot zapos­le­ni v var­nost­ni služ­bi s potrdi­lom o usposobljenosti?

Koliko denarja zaslužite kot zaposleni v varnostni službi s potrdilom o usposobljenosti?

Govo­ri­ti o tem je nes­mi­sel­no. Nekaj je jas­no: Tra­di­cio­nal­na var­nost­na indus­tri­ja je sek­tor z niz­ki­mi plača­mi!
Kljub temu pa var­nost­na indus­tri­ja ponu­ja raz­no­li­ko, odgo­vor­no, vzn­emirl­jivo in tudi mir­no delo. In če ste pamet­ni, lah­ko preži­vi­te. Toda — koli­ko zas­luži­te kot var­nost­nik s potrdi­lom o usposobljenosti?

Kaj je pomemb­no za zas­lužek v var­nost­ni industriji…

Če se odloči­te za delo v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju ali išče­te nove­ga delo­da­jal­ca, ima­jo finanč­ni vidi­ki zago­to­vo pomemb­no vlo­go. K dobri urni post­av­ki pris­pe­va več dejav­ni­kov. Naj­po­memb­ne­jši vidi­ki za priv­lač­ne­jšo plačo so navede­ni spodaj.

Stopn­ja izobraz­be in usposabljanja

Seve­da vel­ja, da bolj kot ste uspo­s­ob­lje­ni, več­je so mož­nos­ti za zas­lužek. Kot nek­va­li­fi­ci­ra­ni var­nost­nik, ki se usposablja le v skla­du s čle­nom 34a GewO, pogos­to ne bos­te pre­je­li veli­ko več kot mini­mal­no plačo. Z izpi­tom iz stro­kov­ne­ga znan­ja lah­ko z obvl­adl­jiv­im napo­rom doseže­te še nekaj več osnov­ne urne post­av­ke.. Z nadal­jn­jim usposabljan­jem lah­ko posta­ne­te cer­ti­fi­ci­ra­ni dela­vec za zašči­to in varo­van­je ali spe­cia­list za zašči­to in varo­van­je. Mimogre­de, od 1. janu­ar­ja 2023 je mini­mal­na plača na nacio­nal­ni rav­ni 12,43 evra na uro. Povečan­je na 13 evrov na uro od 1. aprila 2023 je bilo že odločeno.

Dodat­ne kvalifikacije

Dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je, na pri­mer s področ­ja prve pomoči ali požar­ne var­n­os­ti (npr. pomoč­nik za požar­no var­n­ost), so zelo korist­ne in poveču­je­jo trž­no vred­nost var­nost­ne­ga oseb­ja. Ti podat­ki nima­jo ved­no nepos­red­ne­ga vpli­va na urno post­av­ko, ven­dar so ved­no plus v prošn­jah za zapos­li­tev. Dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je vključu­je­jo naslednje:

Prav tako ne sme­te podcen­je­va­ti med­kul­tur­ne­ga znan­ja in znan­ja tujih jezi­kov, zlas­ti vsaj osnov­ne­ga znan­ja angleščine.

Dejav­nost

Var­nost­na indus­tri­ja ima veli­ko vidi­kov, zato so tudi dejav­nos­ti, ki jih opravlja­jo var­nost­ni delav­ci, zelo raz­no­li­ke. Zato se vča­sih poja­vi­jo veli­ke raz­li­ke v plačah. Var­nost­ne dejav­nos­ti, kot so loče­ni stražar­ji in pre­pros­to varo­van­je, so pogos­to precej slabo plača­ne. Dela, ki zaht­e­va­jo poseb­na znan­ja, so pogos­to dob­ro plača­na. Na pri­mer v Var­n­ost v letalst­vu, v raz­po­nu Pre­voz goto­vi­ne in dra­go­cen­os­ti, med dejav­nost­jo v jedr­ski objek­ti, v kate­rem Varo­van­je pod­zem­ne in pri­mest­ne želez­nice ali kot stro­kovn­jak za NSL v Nad­zor­ni cen­tri za klic v sili in sto­rit­ve zas­lužki so pogos­to bist­ve­no viš­ji od pov­preč­ja v pano­gi. Natančen zne­sek plače za to del­ov­no mes­to je na vol­jo v Kolek­tiv­ne pogod­be od njih. Če so bili raz­glaše­ni za sploš­no zave­zu­joče, kar je običa­j­no, vel­ja­jo za vse zapos­le­ne. (Naj­bol­je je, da v iskan­je v Goo­g­lu doda­te zvez­no drža­vo, da zoži­te rezultate).

Del­ov­ni čas

Vsi, ki so že dejav­ni v indus­tri­ji in dela­jo v izme­nah, to vedo: Zara­di spre­men­je­ne­ga del­ov­ne­ga časa pogos­to trpi­jo bio­rit­mi in zaseb­no življen­je. Ven­dar je delo v noč­nih izme­nah, ob nedel­jah in praz­ni­kih pogos­to odločil­no finanč­no ugod­ne­jše. Odvis­no od zvez­ne države/kolektivne pogod­be lah­ko pri­do­bi­te nas­lednje ugod­nos­ti Noč­ni, nedel­j­ski in praz­nič­ni pri­bit­ki ki so vred­ni ogle­da. Poleg tega so ti neob­da­včen! Na držav­ne praz­ni­ke v šte­vil­nih kra­jih 100% Mož­no doplači­loTo pome­ni, da poleg dejans­ke dnev­ne plače ponov­no prej­me­te enak zne­sek, ven­dar neob­da­včen! V mesecu dni, seve­da odvis­no od šte­vila noč­nih, nedel­js­kih in praz­nič­nih ur, je mogoče doseči nas­lednje Nekaj sto evrov na vrhu zas­luži­ti. Še pose­bej ob pre­lo­mu leta ali ob veli­ki noči je to lah­ko donosna zadeva.

Nad­ur­no delo/nadurno delo

Nad­ur­no delo je seve­da le en vidik del­ov­ne­ga časa. Kljub temu bi temu vidi­ku rad pos­ve­til poseb­no toč­ko. Zakaj? Izkušn­je nam­reč kaže­jo, da se v var­nost­nem sek­tor­ju dela veli­ko nadur, pogos­to več, kot je zakon­sko dovol­je­no, in s pre­ma­lo odmo­ri med nalog­ami. Dob­ro pre­mis­li­te, ali se želi­te str­in­ja­ti s tem in bi mora­li dejans­ko delati 200, 220, 240 ali celo več ur na mesec.. Moj nas­vet na tej točki bi bil, da vloži­te v nadal­jn­je izobraže­van­je in ne zamen­juj­te toli­ko časa za denar: Memen­to Mori — tudi vaše življen­je je ome­je­no. Določi­te pred­nost­ne nalo­ge in sprej­mi­te dob­ro odloči­tev za vas, tudi za vašo prihodnost.

Drža­va

Tako kot v dru­gih pano­gah je tudi v zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju raz­li­ka med zaho­dom in vzho­dom. V pre­te­klos­ti so bile te raz­li­ke v plačah zelo očit­ne. Var­nost­ni delav­ci v Ber­linu na neka­te­rih območ­jih niso zas­luži­li niti polo­vice tis­tih, ki so delali na Bavar­s­kem.  Med naj­bol­je plač­ani­mi zvez­ni­mi deže­la­mi so pra­vil­o­ma Bavars­ka, Baden-Würt­tem­berg in Sever­no Poren­je-Ves­t­fa­li­ja.. Med najs­la­bše plač­ani­mi so še ved­no nove zvez­ne deže­le, na pri­mer Bran­den­burg ali Meck­len­burg-Pred­po­mor­jans­ka. Še pred nekaj leti se je bilo v Vzhod­ni Nemči­ji mogoče komaj obdrža­ti nad vodo z delom var­nost­ni­ka. Ven­dar pa mini­mal­na plača in pos­top­no pri­bliže­van­je kolek­tiv­nih pogodb vse bolj zman­jšu­jeta raz­li­ke. Poleg tega ne sme­mo poza­bi­ti, da tam, kjer ljud­je zas­luži­jo več, običa­j­no zas­luži­jo manj. Življen­j­ski stroški (zlas­ti najem­ni­ne) so viš­je. Če se poi­grava­te s to ide­jo, dob­ro pre­mis­li­te, ali se vam seli­tev res splača.

Indus­tri­ja

Mno­gi ljud­je o del­ov­nih mes­tih v var­nost­nih služ­bah raz­mišl­ja­jo na kla­sičen način, kot o var­nost­nem pod­jet­ju, ki kot ponud­nik sto­ri­tev zun­an­je stran­ke. Med­tem ko so v pre­te­klos­ti zapos­le­ni vete­ra­ni v tovar­nah pri­ha­ja­li v var­nost­no služ­bo ob kon­cu del­ov­ne dobe, da bi zadnja leta svo­je karie­re preži­veli z manj napor­nim delom, se je stan­je danes precej spre­meni­lo. Pro­fe­sio­nal­ni zun­an­ji ponud­ni­ki var­nost­nih sto­ri­tev skrbi­jo za veli­ko šte­vilo pod­je­tij iz pos­lov­ne­ga in indus­trijs­ke­ga ali jav­ne­ga sek­tor­ja. Kljub deset­let­ja tra­ja­joče­mu tren­du zun­an­je­ga izva­jan­ja pa še ved­no obsta­ja­jo. Splet­na stran Not­ran­ja var­n­ost obra­tov. Predv­sem v indus­tri­ji so dejav­nos­ti varo­van­ja pre­možen­ja in rast­lin, kadar ste nepos­red­no zapos­le­ni v proiz­vod­nem pod­jet­ju, zelo dob­ro plača­ni. Der Grund hier­für ist, dass Sie nach dem Bran­chen­ta­rif bezahlt wer­den, dem die Mas­se der Beleg­schaft ange­hört. Wer­fen Sie einen Blick in die Tarif­ne tabe­le za kovins­ko in elek­tro­in­dus­tri­jo! Te meseč­ne plače so v dru­gi ligi.

Nado­me­stila

Nado­me­stila, ki jih ure­ja kolek­tiv­na pogod­ba se običa­j­no izplaču­je­jo za vod­je straže/izmene, vod­ni­ke psov ali v neka­te­rih objek­tih, kot so vojaški objek­ti. Prav tako pogos­to obsta­ja­jo dodat­ki za dežurst­va, npr. za (dodat­no) delo v gasil­ski bri­ga­di v obra­tu. Ti zne­ski znaša­jo od nekaj cen­tov na uro do več kot 10% več plače. Na Bavar­s­kem je tudi neko­li­ko več den­ar­ja, če del­ate na širšem območ­ju Münchna.
Var­nost­na pod­jet­ja ali nji­ho­ve stran­ke vča­sih plača­jo tudi Pro­s­to­vol­j­na (pre­klic­na) nado­me­stila. Manch­mal gibt es auch Ein­mal-Prä­mi­en für beson­ders erfolg­rei­che Ein­sät­ze oder für her­aus­ra­gen­de Arbeits­leis­tun­gen. Lei­der sind die­se Art Zula­gen aber eher die Aus­nah­me. Immer häu­fi­ger vor­zu­fin­den ist aber eine Wech­sel­prä­mie, also so eine Art „Begrü­ßungs­geld“. Das allein soll­te aber aber nicht unbe­dingt der allei­ni­ge Grund für einen Arbeit­ge­ber­wech­sel sein.

Kon­kret­ne številke

Želi­te vede­ti kon­kret­ne številke?
Če ste čla­nek pre­bra­li do te točke, bos­te ugo­to­vi­li, da je to tež­ko, saj je lah­ko odvis­no od šte­vil­nih dejav­ni­kov, kot so zvez­na drža­va, del­ov­no mes­to, del­ov­ni čas in nji­ho­ve (dodat­ne) kva­li­fi­ka­ci­je. Kljub temu je tre­ba naves­ti kon­kre­ten primer:

To pome­ni pri­bliž­no 2520 evrov obda­včl­jive­ga dohod­ka (bruto) in nekaj manj kot 420 evrov neob­da­vče­nih dodatkov.Pri dohodn­ins­kem raz­re­du 1 in brez otrok bi tako sams­ka ose­ba pre­je­la pri­bliž­no 2170 evrov neto pre­ne­se­ne. Ven­dar je ta izračun le za pona­zo­ri­tev. Dejans­ko izplača­na plača je lah­ko odvis­na od šte­vil­nih dejavnikov!

Namig: Ta čla­nek je bil nazadnje posod­o­bljen febru­ar­ja 2023. Ker se mini­mal­na plača in kolek­tiv­na pogod­ba red­no pril­ag­aja­ta, so se okvir­ni pogo­ji v tem času lah­ko spre­meni­li! (Vse infor­maci­je so brez jamstva.)

Odtis
sl_SISL