Arhiv

Odpo­ved

25. julij 2023

Kaj je regis­ter varovanja?

Kaj je register varovanja?

Leta 2019 je bil na novo uve­den držav­ni in nacio­nal­ni regis­ter var­nost­ni­kov, ki je obve­zen za sek­tor zaseb­ne­ga varo­van­ja. V tem član­ku bos­te izve­de­li, kakšen je namen regis­tra var­nost­ni­kov, kdo opravlja vpi­se vanj, kaj pome­ni izkaz­ni­ca var­nost­ni­ka in še veli­ko več, kar mora­te vede­ti kot var­nost­ni dela­vec — predv­sem pa kot stro­kovn­jak v var­nost­ni industriji.
Mimogre­de, regis­ter var­u­hov je na vol­jo na splet­ni stra­ni www.bewacherregister.de

Osnov­ne infor­maci­je o var­nost­nem regis­tru (BWR)

Nemški regis­ter varo­van­ja je osrednji in digi­tal­ni regis­ter, ki vse­bu­je podat­ke o oseb­ju za varo­van­je (var­nost­no oseb­je) ter o izva­jal­cu varo­van­ja (var­nost­ni izva­ja­lec) in gos­po­dar­ski druž­bi (var­nost­no pod­jet­je). Od juli­ja 2020 je za zakon o var­nost­ni­kih in s tem tudi za regis­ter var­nost­ni­kov pris­to­j­no Zvez­no minis­trst­vo za not­ran­je zade­ve (BMI). Ker je od okto­bra 2022 za ope­ra­tiv­no voden­je regis­tra pris­to­jen zvez­ni organ, je Zvez­ni sta­tis­tič­ni urad (Desta­tis):

Od uved­be regis­tra varo­van­ja (BWR) mora­jo vsi trgov­ci v sek­tor­ju varo­van­ja svo­ja pod­jet­ja in var­nost­no oseb­je vpi­sa­ti v BWR. V pri­hodnje bodo lah­ko vpi­se fizič­nih oseb spre­min­ja­li le orga­ni, pris­to­j­ni za izvrše­van­je zako­n­ov o varo­van­ju. V ta namen trgov­ci v BWR zago­to­vi­jo infor­maci­je o uspo­s­ob­ljen­os­ti, zanesljivos­ti, iden­tit­eti in dostop­nos­ti var­nost­ne­ga osebja.

Pri­bliž­no 1 300 občin­s­kih uradov za jav­ni red in dru­gih pris­to­j­nih orga­nov v zvez­nih deže­lah pre­ve­ri pred­lože­ne podat­ke ter odo­bri ali zavr­ne gos­po­dar­s­ke druž­be in var­nost­no oseb­je. Pri tem uporablja­jo BWR za dostop do infor­macij Združen­ja nemških indus­trijs­kih in trgo­vin­s­kih zbor­nic (DIHK) o kva­li­fi­ka­ci­jah in Zvez­ne­ga urada za zašči­to ust­ave (BfV) o zanesljivosti.

Če nek­do želi delati v dejav­nos­ti varo­van­ja, mora opra­vi­ti pre­ver­jan­je pre­te­klos­ti. Rezul­ta­ti tega pre­ver­jan­ja se zabe­leži­jo v regis­ter varo­van­ja. Regis­ter vse­bu­je tudi podat­ke o poklic­nih kva­li­fi­ka­ci­jah in podat­ke o iden­tit­eti regis­tri­ra­ne osebe.

Delo­da­jal­ci v var­nost­nem sek­tor­ju mora­jo pred zapos­lit­vi­jo var­nost­ne­ga delav­ca (var­nost­ni­ka) opra­vi­ti iskan­je v regis­tru var­nost­ni­kov. S tem se zago­to­vi, da se v var­nost­nem sek­tor­ju zapos­li­jo le pri­mer­ne in zanesljive osebe.

Namen regis­tra var­nost­ni­kov je torej pris­pe­va­ti k izbol­jšan­ju var­n­os­ti in kako­vos­ti v var­nost­ni indus­tri­ji ter okr­e­pi­ti zau­pan­je jav­nos­ti v zaseb­no var­nost­no industrijo.

Kate­ra je iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka regis­tra varuhov?

Iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­oval­ne­ga regis­tra (na krat­ko: iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­oval­ne­ga regis­tra) je enot­na iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­kakar omo­goča jas­no iden­ti­fi­ka­ci­jo in pripis­o­van­je. ID čuva­ja se dode­li ob prvem vpi­su čuva­ja v regis­ter. ID var­nost­ni­ka vel­ja tudi v pri­me­ru spre­mem­be delo­da­jal­ca, tj. za ose­bo ost­ane ved­no isti — vsaj če je stal­no zapos­le­na v var­nost­nem sek­tor­ju brez dal­jših pre­ki­ni­tev. Takš­no 7‑mestno iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko prej­me­jo tudi var­nost­ni­ki, tj. pogod­be­ni izva­jal­ci varovanja.

Kako lah­ko kot zapos­le­ni pri­do­bim izkaz­ni­co varnostnika?

Če ste novinec v pano­gi zaseb­ne­ga varo­van­ja, bos­te ob prvem vpi­su v regis­ter varo­vancev pre­je­li iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko varo­van­ca. Prvo regis­tra­ci­jo opra­vi vaš (poten­cial­ni) delo­da­ja­lec. Če zamen­ja­te var­nost­no pod­jet­je, mora­te za izkaz­ni­co var­nost­ni­ka zapro­si­ti nepos­red­no pri pre­jšn­jem delo­da­jal­cu. Pred­nost tega je, da ste lah­ko takoj odpušče­ni, saj se lah­ko pri novem delo­da­jal­cu hitre­je pre­ve­ri stan­je v regis­tru. Svo­jo iden­ti­fi­ka­c­ijs­ko šte­vil­ko var­nost­ni­ka naj­de­te tudi kot poda­tek na svo­ji služ­be­ni izkaznici.

Ali moram plača­ti za izkaz­ni­co var­nost­ni­ka, če želim delati v zaseb­nem varovanju?

Ne. Nače­lo­ma mora delo­da­ja­lec kri­ti te stroške, ki nasta­ne­jo zara­di (prve­ga) vpi­sa var­u­ha v regis­ter var­u­hov. Neka­te­ri delo­da­jal­ci so si zamis­li­li, da bi te stroške zaraču­na­li nove­mu zapos­le­ne­mu ali jih odš­te­li od prve plače. Takš­no rav­nan­je ni zelo res­no. Dru­gače pa je seve­da, če poten­cial­ni zapos­le­ni namer­no navede­jo napač­ne podat­ke (npr. o pre­jšn­jih obsod­bah): poš­te­na igra za obe strani!

Ali lah­ko z izkaz­ni­co var­nost­ni­ka opravljam vse dejav­nos­ti zaseb­ne­ga varovanja?

Ne. Za neka­te­re dejav­nos­ti potre­bu­jete Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO ali dodat­ne kva­li­fi­ka­ci­je, kot je stro­kov­no znan­je o orož­ju. Poleg tega se lah­ko zgo­di, da pris­to­j­ni organ določi določe­ne pogo­je za zapos­li­tev ali zapos­li­tev popol­no­ma pre­po­ve, npr. zara­di pre­jšn­jih obsodb.

Ali lah­ko del­am v var­nost­nem pod­jet­ju brez izkaz­nice varnostnika?

Nače­lo­ma ne, ven­dar je to odvis­no od posa­mez­ne dejav­nos­ti: Če poklic­no varu­jete življen­ja ali pre­možen­je dru­gih, je potre­ben vpis v regis­ter var­u­hov. Brez izkaz­nice in dovol­jen­ja za var­nost­ni­ka ne sme­te delati za var­nost­no pod­jet­je kot var­nost­nik. Ven­dar obsta­ja­jo dejav­nos­ti, ki ne spa­da­jo med varo­van­je, kot so na pri­mer zgolj ste­vards­ke dejav­nos­ti ali potrje­van­je vstop­nic. V tem pri­me­ru ne del­ate kot kom­er­cial­ni var­nost­nik in ne potre­bu­jete izkaz­nice varnostnika.

Na kaj moram biti kot delo­da­ja­lec še pose­bej pozo­ren v regis­tru varovancev?

Predv­sem je pomemb­no, da so bili pri­javlje­ni vsi zapos­le­ni stražar­ji in da je Izda­ja je bil opravljen, pre­den so se za delo v var­nost­ni služ­bi odloči­li že za prvo minu­to. Poleg tega je bilo kon­kret­no Obseg upora­be biti opr­e­del­je­ni in tudi red­no poso­da­blja­ni, npr. če var­nost­nik prevzame zah­tev­ne­jše nalo­ge (npr. kot detek­tiv v trgo­vi­ni ali določe­ne nalo­ge upravljan­ja) names­to prej pre­pro­s­tih nalog varo­van­ja (npr. pri varo­van­ju pre­možen­ja), zlas­ti če za to Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a Gewo zaht­e­va je.
A Odpo­ved pogod­be o zapos­lit­vi na pri­mer, je tre­ba pris­to­j­ni organ prek regis­tra var­u­hov obves­ti­ti naj­poz­ne­je v sedmih ted­nih po pre­nehan­ju del­ov­ne­ga raz­mer­ja, da se lah­ko delav­ca izbriše iz registra.
Tudi Spre­mem­be v matič­nih podat­kih kot so spre­mem­be nas­lo­vov zapos­le­nih, pod­jet­ni­kov in pod­je­tij, nova tele­fon­s­ka dostop­nost itd., je seve­da tre­ba spo­roči­ti, da bi te infor­maci­je bile posodobljene.

Opo­zo­ri­ti je tre­ba tudi, da lah­ko regis­tra­ci­ja nove­ga var­nost­ne­ga oseb­ja — odvis­no od lokal­ne­ga orga­na — vča­sih vključu­je znat­ne čakal­ne dobe. med pre­ver­jan­jem regis­tra­ci­je do kon­č­ne spro­s­tit­ve. Poleg tega je vsa­ka nova names­ti­tev za var­ova­la Pris­to­j­bi­na plača­ti. Ta tre­nut­no običa­j­no znaša vsaj 50 evrov, v neka­te­rih regi­jah pa je lah­ko tudi precej višja.
Če je var­uh že regis­tri­ran, tj. če je na vol­jo iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka, jo je tre­ba le ponov­no pove­za­ti — pod­jet­nik v tem pri­me­ru ne plača nobe­nih pristojbin.

Mimogre­de, vpi­si se tre­nut­no samo­de­j­no izbriše­jo po 12 mesecih po izbri­su var­nost­ni­kov iz regis­tra. To pome­ni, da če se pro­sil­ec regis­tri­ra z izkaz­ni­co var­nost­ni­ka in že več kot eno leto ne dela v tej pano­gi, je zelo ver­jet­no, da bo tre­ba pre­ver­jan­je v celo­ti ponoviti.

Kaj vse je v regis­tru straže?

Podat­ki, ki se lah­ko vpiše­jo v regis­ter in jih organ za regis­ter obde­lu­je, so določe­ni v § 2. odsta­vek 11.b čle­na Zako­na o regu­la­ci­ji trgo­vi­ne, obrti in indus­tri­je (GewO) set.

  • Na nas­lov Trgov­ci je zabe­ležen: Pri­imek, rojst­ni pri­imek, ime; spol; datum rojst­va, kraj rojst­va, drža­va; državljanst­vo; tele­fon­s­ka šte­vil­ka, elek­tron­ski nas­lov; nas­lov regis­tra­ci­je, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, kraj, doda­tek, drža­va, drža­va in regio­nal­ni ključ; kraj pre­bi­va­lišča v zadnjih petih letih, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, drža­va in drža­va; vrs­ta oseb­ne­ga doku­men­ta z orga­nom izdaja­tel­jem, drža­va izdaja­tel­ji­ca, datum izda­je, šte­vil­ka oseb­ne­ga doku­men­ta, datum pote­ka vel­jav­nos­ti, stro­j­no berl­jivo ime, če obsta­ja, in vse­bi­na stro­j­no berl­jive­ga območ­ja; če je to pri­mer­no. Dodat­ni podat­ki za prav­ne ose­be (npr. prav­na obli­ka, matič­na šte­vil­ka in regis­trs­ko sodišče, pos­lov­ni nas­lov, kon­takt­ni podatki).
  • Na nas­lov Trgovs­ko pod­jet­je (var­nost­na druž­ba) se shran­ju­je­jo infor­maci­je, kot so ime pod­jet­ja, prav­na obli­ka, vrs­ta regis­tra in dodat­ni podat­ki o vpi­su v regis­ter ter pos­lov­ni nas­lov glav­ne podruž­nice in po potre­bi nas­lov dru­gih pos­lov­nih pro­s­to­rov, poleg tega pa tudi dodat­ni podat­ki o dostop­nos­ti, kot sta tele­fon­s­ka šte­vil­ka in elek­tron­ski naslov.
  • Za Var­nost­ni­ki (stražarji/varnostno oseb­je) se hra­ni­jo nas­lednji oseb­ni podat­ki: Ime, pri­imek ob rojst­vu, ime­na; spol; datum rojst­va, kraj rojst­va, drža­va rojst­va; državljanst­vo; nas­lov regis­tra­ci­je, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, mes­to, doda­tek, drža­va, drža­va in regio­nal­ni ključ; kraj pre­bi­va­lišča v zadnjih petih letih, ki ga sestavlja­jo uli­ca, hiš­na šte­vil­ka, pošt­na šte­vil­ka, drža­va in drža­va; vrs­ta iden­ti­fi­ka­c­ijs­ke­ga doku­men­ta z orga­nom izdaja­tel­jem, drža­va izdaja­tel­ji­ca, datum izda­je, šte­vil­ka iden­ti­fi­ka­c­ijs­ke­ga doku­men­ta, datum pote­ka vel­jav­nos­ti, stro­j­no berl­jivo ime, če obsta­ja, in vse­bi­na stro­j­no berl­jive­ga območja.

Poleg tega je med drug­im shran­je­no nas­lednje:

  • Datum izda­je dovoljenja
  • Obseg dovol­jen­ja
  • Potek vel­jav­nos­ti dovol­jen­ja, če je primerno
  • Naved­ba dejav­nos­ti straže
  • Pre­po­ved zapos­lit­ve, če je primerno
  • Podat­ki o pre­ver­jan­ju zanesljivos­ti (datum, vrs­ta in rezul­tat pre­ver­jan­ja itd.)
  • Naved­ba kon­takt­nih podat­kov pris­to­j­ne­ga orga­na za izda­jo dovoljenj
  • Stan­je pos­top­ka izda­je dovoljenja
  • Podat­ki iz vmes­ni­ka regis­tra var­u­hov do Zvez­ne­ga urada za varst­vo ustave
  • Podat­ki o potrdi­lih o uspo­s­ob­ljen­os­ti in usposabljan­ju, ki so jih izda­le gos­po­dar­s­ke in indus­trijs­ke zbor­nice za var­u­he in obrtnike
  • Kon­takt­ni podat­ki lokal­ne­ga pris­to­j­ne­ga organa

Kate­re so pred­nos­ti in sla­bos­ti regis­tra varovanja?

Seve­da je vzdrže­van­je regis­tra varo­van­ja dol­go­t­ra­j­no. Ven­dar pa kot elek­tron­ski regis­ter ponu­ja tudi pred­nos­ti, ki so v digi­ta­li­za­ci­ji in uskla­dit­vi prej ana­lo­gnih (papirna­tih) postopkov.

To so pomemb­ne pred­nos­ti zaščit­ne­ga registra:

  1. Nad­zor nad kva­li­fi­ka­ci­ja­mi: Regis­ter var­nost­ni­kov omo­goča sis­te­ma­tičen nad­zor nad uspo­s­ob­ljen­ost­jo var­nost­ni­kov, saj mora­jo ti za vpis v regis­ter doka­za­ti vsaj uspo­s­ob­ljen­ost v skla­du s čle­nom 34a GewO.
  2. Var­n­ost strankVpis v regis­ter var­nost­ni­kov stran­kam zago­tavlja viš­jo raven var­n­os­ti, saj vedo, da so zapos­le­ni var­nost­ni­ki pre­ver­je­ni in usposobljeni.
  3. Zašči­ta jav­nos­ti: Regis­ter var­nost­ni­kov pris­pe­va k več­ji var­n­os­ti jav­nos­ti, saj iz izva­jan­ja var­nost­nih dejav­nos­ti izključu­je ose­be brez zaht­eva­ne­ga stro­kov­ne­ga znan­ja in oseb­ne zanesljivosti.
  4. Pre­g­led­nostRegis­ter var­nost­ni­kov zago­tavlja pre­g­led­nost gle­de uspo­s­ob­ljen­os­ti in zanesljivos­ti var­nost­ni­kov ter s tem zago­tavlja več­je zau­pan­je v panogo.
  5. Zman­jšan­je zlora­be: Z vpi­som v regis­ter var­nost­ni­kov se zman­jša mož­nost zlora­be var­nost­nih sto­ri­tev s stra­ni nek­va­li­fi­ci­ra­nih ali neza­nesljivih oseb (npr. oseb z ust­rez­no kazens­ko evidenco).
  6. Prav­na pod­la­ga in zave­zu­joča moč: V regis­ter var­nost­ni­kov so vključe­ni prav­ni pred­pi­si, ki stan­dar­di­zi­ra­jo in ure­ja­jo usposabljan­je in uspo­s­ob­ljen­ost varnostnikov.
  7. Učin­ko­vi­to upravljan­je: Regis­ter var­nost­ni­kov pris­to­j­nim orga­nom omo­goča učin­ko­vit nad­zor nad tem, ali var­nost­na pod­jet­ja in zapos­le­ni izpoln­ju­je­jo zakon­ske zahteve.
  8. Stro­kov­ni raz­vojVpis v regis­ter var­nost­ni­kov vča­sih spod­bu­ja stro­kov­ni raz­voj var­nost­ni­kov, saj ust­var­ja spod­bu­de za nadal­jn­je izobraže­van­je in usposabljanje.
  9. Vero­d­os­to­j­nost pano­ge: Regis­ter var­u­hov pris­pe­va k vero­d­os­to­j­nos­ti var­nost­ne­ga sek­tor­ja, saj pou­dar­ja stro­kov­nost in res­nost regis­tri­ra­nih pod­je­tij in zaposlenih.
  10. Učin­ko­vi­ta izmen­ja­va Od infor­macij: Regis­ter var­nost­ni­kov omo­goča orga­nom po vsej drža­vi hit­ro izmen­ja­vo ust­rez­nih infor­macij o var­nost­nih silah, kar izbol­jšu­je sodel­o­van­je in povezovanje.

To so glav­ne poman­jkljivos­ti zaščit­ne­ga registra:

  1. Uprav­no bre­me: Vzpost­avi­tev in vzdrže­van­je regis­tra var­u­hov zaht­e­va določe­no biro­kra­ci­jo in uprav­no delo, tako za orga­ne kot za pod­jet­ja, ki se želi­jo regis­tri­ra­ti, in nji­ho­vo osebje.
  2. StroškiVpis v regis­ter var­u­hov je pove­zan s stroški. Seve­da so to vnapre­jšn­ji stroški za tis­te, ki mora­jo opra­vi­ti usposabljan­je, stro­kov­ni izpit ali poseb­no usposabljan­je — čeprav je bilo to potreb­no tudi brez BWR.
  3. Ome­ji­tev dosto­pa na trg: Zah­te­ve gle­de kva­li­fi­ka­cij in regis­tra­ci­je lah­ko oteži­jo vstop na trg more­bit­nim novim ude­ležencem v var­nost­ni industriji.
  4. Zamu­de: Obde­la­va vlog za regis­tra­ci­jo in izda­ja izkaz­nic var­nost­ni­kov lah­ko tra­ja dol­go, kar lah­ko povz­roči zamu­de pri zapos­lo­van­ju varnostnikov.
  5. Varst­vo oseb­nih podat­kov: Regis­ter var­nost­ni­kov vse­bu­je občutl­jive podat­ke o var­nost­ni­kih, zato je tre­ba podat­ke zašči­ti­ti pred zlor­abo ali nepo­oblašče­nim dostopom.
  6. Spreml­jan­je: Da bi zago­to­vi­li učin­ko­vi­tost var­nost­ne­ga regis­tra, mora­jo pris­to­j­ni orga­ni izvaja­ti red­ne pre­g­le­de in nad­zor­ne ukre­pe, kar pome­ni dodat­no delo.
  7. Izje­me in vrze­li: V neka­te­rih pri­me­rih lah­ko var­nost­ne sile ali pod­jet­ja pos­kuša­jo zaobi­ti zah­te­vo po regis­tra­ci­ji ali izko­ris­ti­ti vrze­li, kar bi lah­ko ogro­zi­lo učin­ko­vi­tost registra.

Regis­ter var­u­hov: vizi­ja in realnost

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je ob uved­bi regis­tra var­u­hov 1. janu­ar­ja 2019 v član­ku Pod­cast za zašči­to in var­n­ost ozad­je. Predsta­vi ozad­je uved­be regis­tra, pojas­ni, kaj regis­ter varo­vancev pome­ni za trgov­ce in var­nost­no oseb­je, kdo je odgo­vo­ren, kate­ri podat­ki se zbi­ra­jo in kako viso­ki so stroški pre­g­le­da in vpis­ov v register:

(Vir: Pod­cast za zašči­to in var­n­ost / Jörg Zitzmann)

Pov­ze­tek

Na sploš­no lah­ko reče­mo, da ima zaščit­ni regis­ter več pred­nos­ti kot sla­bos­ti. Zago­tavlja pre­g­led­nost, lah­ko poveča var­n­ost in zau­pan­je v zaseb­no var­nost­no indus­tri­jo. Če je bila iden­ti­fi­ka­c­ijs­ka šte­vil­ka var­nost­ni­ka že dodel­je­na, ima­jo tako zapos­le­ni, ki išče­jo novo zapos­li­tev, kot var­nost­na pod­jet­ja koris­ti od pospeše­ne elek­tron­ske obde­la­ve. Kljub temu obsta­ja­jo tudi sla­bos­ti, kot sta zamud­no začet­no obli­ko­van­je in pre­ver­jan­je zapos­le­nih, združe­no z neza­ne­marl­jiv­i­mi stroški, ki niso enot­ni po vsej drža­vi, ter stal­no vzdrže­van­je podat­kov. Mož­ne so tudi vrze­li — zlas­ti če so dejans­ka pre­ver­jan­ja raz­po­re­je­ne­ga var­nost­ne­ga oseb­ja na kra­ju samem redka.

21 maj 2023

Delo var­nost­ni­ka 34a: Kaj sto­ri­ti, če šef odpo­ve storitve?

Delo varnostnika 34a: Kaj storiti, če šef odpove storitve?

V zaseb­nem var­nost­nem sek­tor­ju so izmens­ko delo, noč­no delo in delo ob praz­ni­kih običa­j­ni del­ov­ni pogo­ji. Var­nost­ni­ki pogos­to opravlja­jo zah­tev­no delo, da bi zago­to­vi­li var­n­ost objekt­ov, dogod­kov in lju­di. Na žalost Plače v tem sek­tor­ju pogos­to spa­da­jo v sek­tor z niz­ki­mi plača­mi na pri­mer v loče­ni var­nost­ni služ­bi. Če pri­de do nepriča­ko­va­ne­ga izpa­da ur, npr. ker delo­da­ja­lec izgu­bi pomemb­no pogod­bo, in zara­di tega (ali dru­gih raz­lo­gov) ni dosežen meseč­ni cil­j­ni del­ov­ni čas, lah­ko posta­ne delo var­nost­ni­ka 34a finanč­no neu­god­no. Ta čla­nek obravna­va raz­lo­ge, ki vodi­jo do odpo­ve­di del­ov­nih dni, in pri­ka­zu­je mož­nos­ti, ki jih ima var­nost­ni delavec.

Kate­ri so mož­ni raz­lo­gi, da me delo­da­ja­lec raz­por­edi na manj dni napotitve?

Najprej je tre­ba na tej točki na krat­ko preuči­ti sta­lišče var­nost­ne­ga pod­jet­ja. Dejst­vo, da ste na sez­na­mu dežur­nih red­ke­je, v veči­ni pri­merov (upaj­mo) ni pove­za­no z vami oseb­no, tem­več ima ope­ra­tiv­ne raz­lo­ge. Če jih delo­da­ja­lec pojas­ni na pre­g­le­den način in jih lah­ko razu­me­te, to ponu­ja bol­jše izho­dišče za reši­tev pro­ble­ma, ki jo lah­ko pod­pre­ta obe stra­ni. Mož­no pa je, da bo to pri­ved­lo do spre­mem­be zapos­lit­ve ali do tega, da bos­te zače­li iska­ti novo služ­bo. Ali pa je “pus­to obd­ob­je” le krat­ko in lah­ko ure nado­mes­ti­te z dodat­nim delom v nas­lednjem mesecu ali pa vam delo­da­ja­lec ugo­di na kakšen drug način.

Tukaj je deset mož­nih raz­lo­gov, zakaj bi lah­ko delo­da­ja­lec želel skra­jša­ti vaš del­ov­ni čas:

  1. Man­jše pov­praše­van­je strank: Pov­praše­van­je po var­nost­nih sto­rit­vah bi lah­ko bilo man­jše, kar bi zman­jša­lo šte­vilo potreb­nih del­ov­nih ur.
  2. Gos­po­dars­ka upočas­ni­tev: Mož­no je, da so se gos­po­dar­s­ke raz­me­re pos­la­bša­le, kar je povz­roči­lo ome­jit­ve virov in prih­ran­ke stroškov.
  3. Spre­mem­be pos­lov­ne stra­te­gi­je: Vaš delo­da­ja­lec je morda spre­menil svo­jo pos­lov­no stra­te­gi­jo, zara­di česar je tre­ba pril­a­godi­ti človeške vire.
  4. Vrten­je oseb­ja: Morda bi bilo tre­ba zapos­le­ne zamen­ja­ti, da bi ime­li vsi zapos­le­ni mož­nost delati in da bi bil del­ov­ni čas pra­vič­ne­je razporejen.
  5. Nove teh­no­lo­gi­je ali avto­ma­tiza­ci­ja: The uva­jan­je novih teh­no­lo­gij ali avto­ma­tizi­ra­nih sis­te­mov lah­ko povz­roči, da bo potreb­nih manj zaposlenih.
  6. Sezon­ska nihan­ja: Del­ov­ni čas je lah­ko odvi­sen od sezon­skih nihanj, na pri­mer če je v določe­nih mesecih potreb­no manj var­nost­ne­ga osebja.
  7. Spre­mem­be pogodb s stran­ka­mi: Mož­no je, da so se pogod­be s stran­ka­mi spre­meni­le, kar je povz­roči­lo zman­jšan­je obse­ga dela.
  8. Prav­ne ome­jit­ve: Lah­ko se uve­de­jo (nove) zakon­ske ome­jit­ve, kot so zgorn­je meje del­ov­ne­ga časa ali počit­ka med izmen­a­mi. Ali pa se zdaj bol­je upoš­te­va­jo obs­to­ječe zah­te­ve (npr. iz zako­na o del­ov­nem času).
  9. Služ­be­ni praz­ni­ki ali sezon­ski pre­mo­ri v pod­jet­juVaš delo­da­ja­lec se je morda odločil skra­jša­ti del­ov­ni čas v določe­nih obd­ob­jih, kot so praz­ni­ki pod­jet­ja ali sezon­ski pre­mo­ri (od strank). Prav tako je na pri­mer pan­de­mi­ja Covi­da povz­roči­la začas­ne pre­tre­se v industriji. 
  10. Not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je pod­jet­ja: Vaš delo­da­ja­lec lah­ko izve­de not­ran­je pre­struk­tur­i­ran­je, ki vodi do ponov­ne oce­ne del­ov­ne­ga časa in raz­por­edit­ve virov.

Kakš­ne mož­nos­ti imam, če mi delo­da­ja­lec dode­li manj dela?

Seve­da ni vred­no raz­pravlja­ti o eni ali dveh urah. Ven­dar je izgu­ba 20, 30, 40 ali celo več odstot­kov del­ov­ne­ga časa velik zalog­aj, saj se je tre­ba tudi preživlja­ti. Če vas nadre­je­ni odstra­ni z raz­po­re­da dežur­stev, vam dode­li bist­ve­no manj izmen kot običa­j­no in ne dobi­te svo­jih ur — potem ima­te nas­lednje možnosti:

  1. Pre­ve­ri­te pogod­bo o zapos­lit­vi!
    To je naj­po­memb­ne­jša toč­ka. Pra­vil­o­ma je odločil­no to, kar je bilo dogo­vor­je­no v pogod­bi o zapos­lit­vi. Če na pri­mer piše “pol­ni del­ov­ni čas”, vas mora delo­da­ja­lec v skla­du s tem tudi zapos­li­ti. Kaj pome­ni pol­ni del­ov­ni čas, je običa­j­no ure­je­no v ust­rez­ni kolek­tiv­ni pogod­bi. Pogos­to je dogo­vor­je­no tudi določe­no šte­vilo ur. Če je na pri­mer v pogod­bi o zapos­lit­vi pogod­be­no določe­no 170 ur na mesec, se mora­te tega šte­vila ur drža­ti (razen man­jših nihanj, npr. zara­di bol­niške­ga staleža).
  2. Oglej­te si raz­po­red služb!
    Raz­por­edi­tev dežur­stev v var­nost­nih služ­bah, npr. pri varo­van­ju tovarn, se pogos­to izva­ja na pod­la­gi fiks­ne­ga rit­ma izme­ne. Na ta način je mogoče načr­to­va­ti pri­bliž­no vnaprej — seve­da z določe­no mero nego­to­vos­ti (npr. zara­di več­ne­ga načr­to­van­ja neiz­ko­rišče­nih dopus­tov). Ven­dar je odloči­len dejan­ski raz­po­red dežur­stev za nas­lednji mesec: če je v njem navede­no na pri­mer 20 izmen, potem ste upra­viče­ni do dela v tem šte­vi­lu izmen. Ko je raz­po­red dežur­stev enkrat objavljen, se lah­ko ponov­no spre­me­ni le po pos­ve­to­van­ju z zaposlenimi.
  3. Išči­te dia­log in aktiv­no ponu­ja­te del­ov­no uspeš­nost!
    Veli­ko stva­ri je mogoče raz­jas­ni­ti s komu­ni­ka­ci­jo. Pos­ku­si­te se pogo­vo­ri­ti z nadre­je­nim in doseči soglas­je. Pomemb­no: Spo­roči­te, da se s spre­memba­mi ne str­in­ja­te, in izrec­no ponu­di­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost! Delo­da­ja­lec vam je dolžan zago­to­vi­ti delo v skla­du z vel­jav­no pogod­bo o zapos­lit­vi, vi pa zago­to­vi­te svo­jo del­ov­no uspeš­nost v skla­du s pogodbo. 
  4. Vaš delo­da­ja­lec se ne odzi­va? Pošl­ji­te pis­ni opo­min!
    Delo­da­jal­ca pis­no obves­ti­te o zgo­raj navede­nih vidi­kih. Pis­na obli­ka je pomemb­na, da bos­te ime­li dokaz. Nadre­je­ne­mu določi­te rok, ven­dar ostani­te vljud­ni in sode­lu­joči. Nav­se­z­adnje si običa­j­no želi­te še naprej delati za svo­je­ga delodajalca.
  5. Če nič ne poma­ga: pritoži­te se!
    Če vse ost­alo odpo­ve, delo­da­ja­lec se ne odzo­ve in pogo­vo­ri (po mož­nos­ti tudi s sve­tom delav­cev) ne pri­pel­je­jo do uspe­ha, je edi­na mož­nost vloži­tev tož­be na del­ov­nem sodišču.

Odvet­nik Jörg Zitz­mann je lepo predsta­vil dejst­va pri­me­ra v You­Tube kanal Aka­de­mi­je za var­n­ost:

Odtis
sl_SISL
sl_SISL de_DE_formalDE arAR bg_BGBG cs_CZCS en_GBEN fr_FRFR it_ITIT pl_PLPL ro_RORO es_ESES ru_RURU tr_TRTR ukUK