Arhiv

§ 34a

19. marec 2023

34a-Pri­pra­va: Kate­ra obli­ka pouče­van­ja je za vas najboljša?

34a-Priprava: Katera oblika poučevanja je za vas najboljša?

Kate­ra obli­ka pouče­van­ja vam naj­bolj ustreza?

V nas­lednjem član­ku želim pred­lag­a­ti raz­lič­ne mož­nos­ti učen­ja s pred­nost­mi in sla­bost­mi za pri­pra­vo na Sach­kunde­prüf­ung § 34a GewO — gos­tu­joči čla­nek Var­nost­ni guru.

Fron­tal­no poučevanje

Pouk pote­ka v aka­de­mi­ji, običa­j­no celod­nev­no.
V struk­tur­i­ra­nem učnem okol­ju se za štu­den­te ust­va­ri učna situ­aci­ja, v kate­ri pre­dava­telj prevzame vlo­go pos­red­ni­ka znan­ja. Uči­telj lah­ko uporablja raz­lič­ne učne meto­de, da bi štu­den­tom ola­jšal učen­je. Te lah­ko vključu­je­jo pre­da­van­ja, raz­pra­ve, sku­pins­ko delo, demons­tra­ci­je ali pos­ku­se. V raz­re­du lah­ko učen­ci tudi nepos­red­no post­avlja­jo vprašan­ja in od pre­dava­tel­ja ali sošol­cev dobi­jo pov­rat­ne infor­maci­je, kar izbol­jša razu­me­van­je učne­ga gra­di­va. Razre­di lah­ko zago­tavlja­jo tudi pril­ož­nos­ti za spod­bu­jan­je social­nih veščin in sodel­o­van­ja, saj učen­ci dela­jo in se uči­jo skupaj.

Splet­ne lekcije

Splet­no pouče­van­je je pod­ob­no kla­sič­ne­mu pouče­van­ju, ven­dar pote­ka prek inter­neta. Pre­dava­telj uporablja raz­lič­na digi­tal­na orod­ja, da bi štu­den­tom ola­jšal učen­je. Pri­me­ri digi­tal­nih oro­dij so lah­ko: video in avdio kle­pet, splet­ni teča­ji, učne plat­for­me, vir­tu­al­ne učil­nice ali modu­li za e‑učenje. Splet­no pouče­van­je je lah­ko v današn­jem svetu še pose­bej korist­no, saj ponu­ja mož­nost nadal­je­van­ja pouče­van­ja tudi v času pan­de­mij ali dru­gih oko­liščin, ki vpli­va­jo na običa­j­no pouče­van­je. Pred­nost splet­ne­ga pouče­van­ja je tudi ta, da se lah­ko učen­ci uči­jo od koder koli, če ima­jo le inter­net­no pove­za­vo. Prav tako kot pri oseb­nem pou­ku lah­ko učen­ci post­avlja­jo vprašan­ja in dobi­jo pov­rat­ne infor­maci­je od inštruk­tor­ja ali sošol­cev, kar lah­ko izbol­jša nji­ho­vo razu­me­van­je učne snovi.

Samoučen­je s knji­go in video­pos­net­ki YouTube

Samouk s knji­go in Video­pos­net­ki You­Tube so ljud­je, ki se samos­to­j­no uči­jo tako, da pri­do­bi­va­jo infor­maci­je iz knjig ali video­pos­net­kov na inter­ne­tu. Ta obli­ka učen­ja je manj struk­tur­i­ra­na ter od učencev zaht­e­va več disci­pli­ne in pobu­de. V nas­prot­ju z učen­jem v učil­ni­ci ali na sple­tu ima­jo samou­ki mož­nost, da sami določa­jo svoj tem­po in izbi­ra­jo vse­bi­no učne­ga gra­di­va. Ven­dar obsta­ja tudi tve­gan­je, da bodo samou­ki zara­di poman­j­kan­ja struk­tu­re in voden­ja tež­ko doseg­li svo­je učne cil­je. Učen­ci se mora­jo za neneh­no učen­je moti­vi­ra­ti in disci­pli­ni­ra­ti. Tež­je je tudi post­avlja­ti vprašan­ja in pre­je­ma­ti pov­rat­ne infor­maci­je, saj ni nepos­red­ne­ga sti­ka z uči­tel­jem ali drug­i­mi učenci.

Pred­nos­ti in slabosti

Na sploš­no ima­jo vse tri obli­ke učen­ja — oseb­no pouče­van­je, splet­no pouče­van­je in samos­to­j­no učen­je s pomoč­jo knjig in video­pos­net­kov na You­Tubu — svo­je pred­nos­ti in slabosti:

Fron­tal­no poučevanje

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Splet­ne lekcije

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Samos­to­j­no učen­je s pomoč­jo knjig in video­pos­net­kov YouTube

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Pov­ze­tek

Na sploš­no je tre­ba opo­zo­ri­ti, da noben od učnih sti­l­ov ni popoln in da je odvis­no od tega, kate­ri učni stil naj­bolj ust­re­za učenče­vim indi­vi­du­al­nim potrebam in žel­jam.
Poleg tega lah­ko raz­lič­ne učne sti­le seve­da meds­ebo­j­no kom­bi­ni­ra­mo. Zelo dobra je predv­sem mož­nost upora­be video­pos­net­kov You­Tube kot dodat­ka za kate­ro koli vrsto učen­ja. In tu je moje pri­po­roči­lo za video­pos­net­ke na You­Tubu SecurityGuru34a. Ti video­pos­net­ki so jas­no struk­tur­i­ra­ni, infor­ma­tiv­ni, lah­ko raz­uml­jivi in zato zelo korist­ni. S pomoč­jo teh video­pos­net­kov se lah­ko uči­mo v last­nem tem­pu in poglo­bi­mo vse­bi­ne, ki v raz­re­du niso bile tako dob­ro pos­re­do­va­ne.
Obsta­ja popol­ne lek­ci­je in . Vzorč­ni izpi­ti s pojas­ni­li vprašanj in odgovorov.

Upam, da sem vam s tem član­kom poma­gal razu­me­ti raz­lič­ne meto­de učen­ja in da bos­te naš­li pra­vo meto­do za vas.

18 novem­ber 2022

Zakaj toli­ko ude­ležencev ne opra­vi preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja? (§ 34a GewO)

Zakaj toliko udeležencev ne opravi preizkusa strokovnega znanja? (§ 34a GewO)

Kate­ri so raz­lo­gi, da toli­ko kan­di­da­tov ne opra­vi izpi­ta na Indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK) na področ­ju varovanja?

To vprašan­je post­avlja­ta tudi Jörg Zitz­mann in Kai Delio­mi­ni v pri­po­ročl­jivi knji­gi Pod­cast za zašči­to in var­n­ost (Video­pos­ne­tek spodaj!).

Obe splet­ni stra­ni Jörg Zitz­mann kot tudi Kai Delio­mi­ni so zelo dob­ro zna­ni v zaseb­ni var­nost­ni industriji.
Oba sta med drug­im zas­to­pa­na v izpit­nih komi­si­jah IHK na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti, sta dejav­na kot avtor­ja knjig za pri­pra­vo na izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in se predstavlja­ta s šte­vil­ni­mi upor­ab­ni­mi video­pos­net­ki na You­Tubu in v podcastih.

Vsa­ka dru­ga ali tret­ja ose­ba ne opra­vi tes­ta 34a!

Ob nere­d­kih odpo­ve­dih med 30 in 50% se seve­da post­avlja vprašan­je: Kaj je razlog?
Neka­te­ri dejav­ni­ki uspe­ha ali neu­s­pe­ha so očit­ni. Neka­te­re teža­ve je mogoče reši­ti hit­ro in enost­av­no, za neka­te­re pa je potreb­no inten­ziv­no učen­je, prak­sa in vzt­ra­j­nost. Pre­den zač­nem izpost­avlja­ti glav­ne dejav­ni­ke (ne)uspeha, si oglej­te zelo zani­miv pogo­vor med Jör­gom Zitz­man­nom in Kai­em Delio­mi­ni­jem na YouTubu:

Mojih pet glav­nih raz­lo­gov, zakaj veli­ko lju­di ne opra­vi pis­ne­ga in ust­ne­ga preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja IHK

Po mojih izkušn­jah so nas­lednji dejav­ni­ki glav­ni raz­lo­gi za neu­s­peh z “dovol­jen­jem 34a”:

  1. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je / nezainteresiranost
    Šte­vil­ni ude­ležen­ci v izpi­tu ne vidi­jo nobe­ne doda­ne vred­nos­ti. Vse­bi­na jih ne zani­ma, zato se sploh ne želi­jo uči­ti. To je še pose­bej izra­zito pri ose­bah, ki jih “pošl­je” delo­da­ja­lec ali agen­ci­ja za zapos­lo­van­je in jih zaseb­ni var­nost­ni sek­tor v res­ni­ci sploh ne zani­ma. Toda tudi če je sodel­o­van­je samo po svo­ji vol­ji: Preiz­ku­sa pogos­to ne razu­me­mo kot pril­ož­nost, tem­več kot nuj­no zlo. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je in zani­man­ja pa sta dia­me­tral­no nas­prot­na uspe­hu pri izpitu.
  2. Ni zado­st­ne pri­pra­ve vsebine
    Neka­te­ri izpit jeml­je­jo zlah­ka. Vprašan­ja izbir­ne­ga tipa z vnaprej določe­n­imi odgo­vo­ri, ki jih lah­ko odkljuka­te, in samo 50% potreb­nimi pra­vil­ni­mi odgo­vo­ri za pre­hod — kaj bi lah­ko šlo naro­be, se sprašu­jete. A daleč od tega. Zlas­ti prav­ne teme so težke. Poleg tega vas čaka­jo raz­bur­jen­je, zlas­ti pri ust­nem izpi­tu, in vprašan­ja, pri kate­rih bos­te morda mora­li raz­mišl­ja­ti neko­li­ko dru­gače. Če nima­te potreb­ne­ga znan­ja in s tem samo­za­ves­ti za ukre­pan­je, bos­te hit­ro izloče­ni. Celo­vi­ta pri­pra­va je vse, kar je potreb­no za uspeh na izpitu!
  3. nez­ado­st­no znan­je nemške­ga jezika
    O znan­ju nemške­ga jezi­ka je bilo že veli­ko pove­da­ne­ga in vpraša­ne­ga. Nekaj je goto­vo: veli­ko lju­di, ki dela­jo v var­nost­nem sek­tor­ju, ne govo­ri nemške­ga jezi­ka. Več­je­zič­nost je pogos­to pomemb­na za delo, ven­dar je pomemb­no tudi zado­st­no znan­je nemške­ga jezi­ka. Izpit se nam­reč opravlja izključ­no v nemškem jezi­ku, poleg tega pa se mora­te zna­ti suve­r­e­no spo­ra­zu­me­va­ti v nemškem jezi­ku tudi pri vsak­dan­jem delu var­nost­ni­ka. Prav­na bese­di­la so napi­sa­na v težkem jezi­ku, “urad­ni jezik” je običa­j­no prav tako tež­ko razu­me­ti, izpit­na vprašan­ja pa so vča­sih odvis­na od posa­mez­nih besed, ki lah­ko spre­me­ni­jo pomen v eno ali dru­go smer ali pa daje­jo nami­ge za rešitve.
  4. Struk­tu­ra in način pre­ver­jan­ja sta nejasna.
    Mno­gim ni pov­sem jas­no, kakš­ni so okvir­ni pogo­ji izpi­ta. Ven­dar se lah­ko nanj pri­pra­vi­te pose­bej in učin­ko­vi­to le, če ves­te, kate­re teme so pomemb­ne in kako ter kakš­na je struk­tu­ra izpi­ta. Na pri­mer, obsta­ja­jo teme, ki jih lah­ko hit­ro pre­mosti­te in na kate­re je običa­j­no mogoče odgo­vo­ri­ti z zdra­vo pamet­jo. Neka­te­re teme se šte­je­jo dva­krat, neka­te­re pa zaht­e­va­jo inten­ziv­ne­jši štu­dij. Poleg tega obsta­ja­jo empi­rič­ne vred­nos­ti za ust­ni izpit in tak­tič­ni nas­ve­ti za delo s test­ni­mi vprašan­ji, ki jih mora pos­re­do­va­ti na pri­mer uspo­s­ob­ljen pre­dava­telj ali avtor.
  5. Težki indi­vi­du­al­ni pogoji
    Ljud­je so seve­da raz­lič­ni. Vsak­do ima raz­lič­ne oseb­ne pred­post­av­ke, pri uspe­hu in neu­s­pe­hu pa ima­jo pomemb­no vlo­go tudi sploš­ni pogo­ji (npr. družins­ke obvez­nos­ti, pro­s­ti čas za učen­je, učno okol­je itd.). Morda poz­na­te tudi lju­di, ki si lah­ko zapom­ni­jo stva­ri s hitrim pog­le­dom in se tega znan­ja spom­ni­jo z enim samim kli­kom prs­ta. Za dru­ge pa je to bist­ve­no tež­je. Neka­te­rim lju­dem govor­jen­je pred drug­i­mi na izpi­tu sploh ne povz­roča težav, veči­na je narav­no nape­ta, neka­te­ri ude­ležen­ci pa trpi­jo zara­di izpit­ne anksioznosti.

Vprašaj­te se, v koli­kš­ni meri zgorn­je točke vel­ja­jo za vas, kako se lah­ko izo­gne­te napa­kam pri pri­pra­vi in nado­mes­ti­te more­bit­ne poman­jkljivos­ti. Več infor­macij o tem naj­de­te tukaj, na infor­mac­ijs­kem port­a­lu o znan­ju o pred­me­tu. šte­vil­ni nas­ve­ti in . Pove­za­ve do dru­gih splet­nih mest ali medi­jev, kot je You­Tube..

Naj­no­ve­jši knjiž­ni nas­ve­ti za izpit 34a:

31. marec 2021

Ali je mogoče izpit opravlja­ti v dru­gem jeziku?

Ali je mogoče izpit opravljati v drugem jeziku?

Ne. izpit 34a je mogoče opravlja­ti samo v nemškem jeziku.

Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja o var­n­os­ti bo kma­lu v rušči­ni, ara­bšči­ni ali angleščini

Pogos­to me sprašu­je­jo, ali se lah­ko preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s čle­nom 34a GewO opravlja tudi v dru­gem jezi­ku — kot je to v pri­me­ru preiz­ku­sa za voz­niš­ko dovol­jen­je, ki se v Nemči­ji med drug­im opravlja tudi v ang­lešči­ni, fran­cošči­ni, gršči­ni, ita­li­janšči­ni, hrvašči­ni, pol­jšči­ni, por­tu­galšči­ni, romunšči­ni, rušči­ni, španšči­ni, turšči­ni in dru­gih jezi­kih. Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja to ni mogoče!
Po mojem mnen­ju je to dob­ro. Med­tem ko so pra­vila v cest­nem pro­me­tu v EU precej pod­ob­na, na pri­mer gle­de vide­za in pome­na pro­met­nih zna­kov, so na področ­ju zaseb­ne var­n­os­ti bolj občutl­jiva. Po eni stra­ni se mora­te zna­ti zelo var­no ori­en­ti­ra­ti v tuka­jšn­jih prav­nih nor­mah, kar pome­ni, da mora­te podrob­no poz­na­ti ust­rez­ne zako­ne in pred­pi­se drža­ve. Poleg tega ima­te ved­no nepos­re­den stik z ljud­mi, komu­ni­ka­ci­ja pa je bist­ven dejav­nik pri delu z drug­i­mi, na pri­mer pri dees­ka­l­a­ci­ji. Poleg tega, da so nemš­ka prav­na bese­di­la vča­sih jezi­kov­no tež­ko raz­uml­jiva, ima ta jezik tudi v prak­si svo­je sub­til­nos­ti. Zato je vse­ka­kor smi­sel­no, da se lah­ko spo­ra­zu­me­va­te v jezi­ku drža­ve, v kate­ri del­ate. Seve­da je zelo pomemb­no tudi znan­je tujih jezi­kov, če raz­mišl­ja­te o dogod­kih z med­na­rod­nim občinst­vom, npr. fes­ti­valih ali sej­mih. Več­je­zič­nost je v var­nost­ni indus­tri­ji veli­ka prednost.

 

Ali moram za IHK doka­za­ti, da dovolj dob­ro govor­im nemško?

Nemški jezik, teža­ven jezik — je dob­ro zna­na izja­va. Izkušn­je so pok­aza­le, da tis­ti, ki jim jezik ni mate­r­ni, še pose­bej tež­ko v prvem pos­kusu opra­vi­jo preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO. Eden od raz­lo­gov za to je, da izpit­na vprašan­ja pogos­to niso enost­av­na za razu­me­van­je. Zato se je tre­ba na eni stra­ni dob­ro vse­bins­ko pri­pra­vi­ti na izpit, na dru­gi stra­ni pa je tre­ba ime­ti določe­no jezi­kov­no znan­je iz vsak­dan­je­ga življen­ja in stro­kov­ne­ga jezi­ka (prav­ni izra­zi, stro­kov­ni izra­zi s področ­ja var­n­os­ti itd.). Znan­je jezi­kov še ni pogoj za spre­jem. To pome­ni, da vam ni tre­ba pred­loži­ti jezi­kov­ne­ga spriče­va­la ali pod­ob­ne­ga doka­zi­la, da bi se lah­ko ude­leži­li preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znanja.

 

Pomoč za ude­ležence, ki govo­r­i­jo tuje jezike

Če ste v Nemči­ji prvič in še ne govo­ri­te dob­ro nemš­ko, je tečaj jezi­ka vse­ka­kor smi­seln, tudi za pri­pra­vo na izpit IHK. Jezi­kov­ne teča­je pogos­to ponu­ja­jo izobraže­val­ni cen­tri za odras­le (VHS). Zvez­ni urad za migra­ci­je in begun­ce (BAMF) prav tako spod­bu­ja ude­lež­bo na jezi­kov­nih ali inte­gra­c­ijs­kih teča­jih. Poleg tega so vam lah­ko v veli­ko pomoč apli­ka­ci­je za učen­je in seve­da uporaba nemške­ga jezi­ka v vsak­dan­jem življen­ju. Lek­si­ko­ni s teh­nič­ni­mi izra­zi za var­nost­ni sek­tor so na vol­jo na trgu.

26. marec 2021

Veli­ka vstop­ni­ca, majh­na vstop­ni­ca — kaj naj bi to bilo?

Velika vstopnica, majhna vstopnica - kaj naj bi to bilo?

Zme­da je velika

V ponud­bah za delo, prošn­jah za zapos­li­tev ali ponud­bah teča­jev ved­no zno­va beremo o veli­kih ali majh­nih “Var­nost­no potrdi­lo” — vča­sih ga ime­n­u­je­mo le veli­ka ali mala bankovka.
Ti izra­zi se pogos­to uporablja­jo tudi na forumih, v druž­ab­nih omrež­jih ali celo na stra­neh ponud­ni­kov teča­jev. Ven­dar bodi­te pozor­ni: Ne obsta­ja veli­ka ali majh­na var­nost­na prepustnica!

 

Kaj pome­ni “var­nost­no potrdilo”?

34.a člen Zako­na o regu­la­ci­ji obrti, trgo­vi­ne in indus­tri­je (Gewer­be­ord­nung) vse­bu­je pomemb­ne določ­be o tem, kaj mora ose­ba izpoln­je­va­ti, če želi “poklic­no varo­va­ti življen­je ali pre­možen­je dru­gih lju­di”. Splet­na stran § 34a GewO je namen­jen predv­sem Izva­ja­lec varo­van­ja in ure­ja, kaj mora­jo izpoln­je­va­ti za regis­tra­ci­jo dejav­nos­ti varo­van­ja. Ven­dar pa tudi določa, da lah­ko trgo­vec opravljan­je nalog varo­van­ja zau­pa le osebam, ki so Delav­ci ki jim je po eni stra­ni kot stražar­jem dovol­je­no zaht­eva­no Zanesljivost po dru­gi stra­ni pa ima­jo določe­ne Mini­mal­ne kva­li­fi­ka­ci­je mora­jo poka­za­ti. V zve­zi s kva­li­fi­ka­ci­ja­mi se pogos­to poja­vi ta zlovešči “cer­ti­fi­kat”: z “veli­kim cer­ti­fi­katom” neka­te­ri mis­li­jo na uspeš­no uspeš­no opravljen izpit, tj. dokaz o uspeš­no opravljen preiz­kus uspeš­nos­ti v indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci. “Mali cer­ti­fi­kat” se vča­sih ime­n­u­je Sodel­o­van­je na infor­ma­tiv­nem sestan­ku To je tečaj, pri kate­rem mora­te opra­vi­ti le 40 učnih enot in pre­je­ti potrdi­lo o ude­lež­bi, t. i. “cer­ti­fi­ca­te of atten­dance”. Doka­zi­lo o navo­di­lih, je poda­na. Med pou­kom se znan­je ne pre­ver­ja sis­te­ma­tič­no, tem­več se izve­de le kra­tek preiz­kus razu­me­van­ja. Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja pa se opravlja­ta 120-minut­ni pis­ni test in nato ust­ni izpit. Splet­na stran Preiz­kus stro­kov­nos­ti je zato jas­no. kako­vost­ne­jši kot je navo­di­lo, lah­ko pa se loti tudi poseb­nih nad­zor­nih dejav­nos­ti, kot so patrul­je na jav­nih pro­met­nih površi­nah ali delo detek­tivov v trgo­vi­ni. Kako pote­ka­ta post­o­pek pouče­van­ja in pre­ver­jan­je uspo­s­ob­ljen­os­ti, kaj se pri tem zaht­e­va in komu ni tre­ba sodel­o­va­ti, če je to pri­mer­no, je (med drug­im) opis­a­no v Odlok o nad­zoru urejeno.

 

Zakaj se pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja uporablja­jo napač­ni izrazi?

Men­im, da so vzro­ki za to raz­lič­ni. Neka­te­ri ljud­je pre­pros­to ne zna­jo bol­je., neka­te­ri izgo­var­ja­jo Udob­je le na krat­ko o “vide­zu”, neka­te­re ose­be (zlas­ti pod­jet­ja) pa uporablja­jo namer­no napač­ni izra­zi. Ker so napač­ni izra­zi v določe­nih kro­gih precej pogos­ti (zlas­ti med manj uspo­s­ob­lje­n­imi), mno­gi, ki se želi­jo pri­pra­vi­ti na pre­ver­jan­je stro­kov­ne uspo­s­ob­ljen­os­ti, pre­pros­to poišče­jo na pri­mer izraz “var­nost­no spriče­va­lo”. Ali pa Pod­jet­ja zava­ja­jo poten­cial­ne stran­ke, da ver­ja­me­jo, da ima­jo več, kot dejans­ko ima­jo.: V pre­te­klos­ti so ved­no obsta­ja­la pod­jet­ja za usposabljan­je, ki so ponu­ja­la kva­li­fi­ka­ci­jo “stro­kovn­jak za var­n­ost”. To se sliši kot več! Ven­dar pa je običa­j­no vključe­na “le” pri­pra­va na kva­li­fi­ka­ci­jo. Po ceni več sto ali celo več kot tisoč evrov. Po dru­gi stra­ni pa je spe­cia­list za zašči­to in varo­van­je pra­vo tri­let­no poklic­no usposabljan­je — obsta­ja nevar­n­ost zamen­ja­ve! Moj nas­vet: Zato bodi­te pozor­ni na uporablje­ne izra­ze in v pri­me­ru dvo­ma vprašaj­te, kaj toč­no pome­ni­jo. Drü­cken Sie sich selbst am bes­ten klar aus und ver­wen­den Sie die rich­ti­gen Begriff­lich­kei­ten. Sie zei­gen damit, dass Sie sich auskennen 🙂

 

Nedav­no je Jörg Zitz­mann v svo­jem pod­kas­tu za zašči­to in var­n­ost v 328. epi­zo­di obravna­val tudi vprašan­je “velikih/malih nas­to­pov”. Kot direk­tor Aka­de­mi­je za var­n­ost red­no pre­je­ma takš­na vprašan­ja in jih pojasn­ju­je: https://www.podcast-fuer-schutz-und-sicherheit.de/podcast/328-grosser-oder-kleiner-securityschein/

21 april 2020

Stro­kov­na infor­mac­ijs­ka stran: Vse novo!

Strokovna informacijska stran: Vse novo!

Poz­dravlje­ni vsi, ki vas zani­ma stro­kov­no znanje!

Od danes je infor­mac­ijs­ka stran o tej temi na novo obli­ko­va­na. Splet­no mes­to je bilo gra­fič­no popol­no­ma pre­no­vlje­no in je zdaj enost­av­no za upor­abo tudi na pamet­nih tele­fo­nih! Poleg tega smo razši­ri­li ponud­bo sto­ri­tev. Vprašan­je post­avi­te v Forum ali uporabi­te Iskan­je stra­niče potre­bu­jete infor­maci­je o določe­ni temi.

Novice ved­no v blogu

Nov je tudi splet­ni dnev­nik, na kate­rem tre­nut­no berete to obja­vo. Tu vas bom v krat­kih član­kih obveščal, ko bodo na vol­jo novice o izpi­tu 34a ali dru­gih var­nost­nih temah!

O meni

Moje ime je Han­nes Fich­tel in sem izpraše­valec v raz­lič­nih izpit­nih komi­si­jah na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti na IHK. V zaseb­nem varo­van­ju del­am od leta 2006. Začel sem z izobraže­van­jem po § 34a GewO in usposabljan­jem za stro­kovn­ja­ka za varo­van­je in zašči­to, nadal­je­val z izpo­poln­je­van­jem kot mojs­ter za varo­van­je in zašči­to (IHK) do dodi­plom­ske­ga in magis­trs­ke­ga štu­di­ja na področ­ju varo­van­ja. Vodim info­por­tal za stro­kov­no znan­je in z vesel­jem odgo­vor­im na vsa vaša vprašanja!

Odtis
sl_SISL
sl_SISL de_DE_formalDE arAR bg_BGBG cs_CZCS en_GBEN fr_FRFR it_ITIT pl_PLPL ro_RORO es_ESES ru_RURU tr_TRTR ukUK
Soglas­je za piš­kot­ke z oglaše­van­jem res­nič­nih piškotkov