Arhiv

§ 34a

Schwar­ze Scha­fe: Wie fin­de ich seriö­se Bildungsträger?

Schwarze Schafe: Wie finde ich seriöse Bildungsträger?

 

 

Egal ob es um einen Online-Kurs, um einen Prä­senz­lehr­gang oder um Kom­bi­na­tio­nen aus bei­dem geht: Als Teil­neh­mer möch­te man die Wei­ter­bil­dung erfolg­reich abschlie­ßen – klar! Doch neben dem eige­nen Ehr­geiz ist ein wesent­li­cher Fak­tor für Erfolg oder Miss­erfolg der rich­ti­ge Bil­dungs­trä­ger. In die­sem Bei­trag erfah­ren Sie, wie sie seriö­se Kurs­an­bie­ter erken­nen und schwar­ze Scha­fe aus­sor­tie­ren können.

 

War­um der rich­ti­ge Kurs­an­bie­ter wich­tig ist…

Zeit ist Geld – und gera­de, wenn man im Beruf sicher wei­ter­kom­men möch­te, möch­te man kei­ne Risi­ken ein­ge­hen. Das Ziel wird es sein, mög­lichst effi­zi­ent und ohne Umwe­ge zum gewünsch­ten Wei­ter­bil­dungs­ab­schluss oder Kurs­zer­ti­fi­kat zu gelan­gen. Das geht ohne Expe­ri­men­te nur mit eta­blier­ten, erfah­re­nen Bil­dungs­an­bie­tern, die zusam­men mit den ein­ge­setz­ten Dozen­ten über die erfor­der­li­chen Kom­pe­ten­zen ver­fü­gen. Dar­über hin­aus müs­sen Anbie­ter, wenn sich Teil­neh­mer ihre Wei­ter­bil­dung staat­lich för­dern las­sen, bestimm­te Vor­aus­set­zun­gen erfül­len. Zu die­sen kön­nen Aner­ken­nun­gen der Agen­tur für Arbeit zäh­len, wie eine Zulas­sung nach AZAV oder bei Fern­lehr­gän­gen der ZFU. Bei der AZAV han­delt es sich um die Akkre­di­tie­rungs- und Zulas­sungs­ver­ord­nung Arbeits­för­de­rung, bei der ZFU um von der Staat­li­che Zen­tral­stel­le für Fern­un­ter­richt staat­lich zuge­las­se­ne Fern­lehr­gän­ge. Ganz beson­ders aber auch Selbst­zah­ler, die selbst bezüg­lich ihrer Kar­rie­re finan­zi­ell  in Vor­leis­tung gehen, möch­ten ganz bestimmt eine Gewähr dafür haben, auf den rich­ti­gen Kurs­an­bie­ter zu setzen.

Was soll­ten gute Kurs­an­bie­ter bieten?

Die fol­gen­den Aspek­te sind all­ge­mei­ne und über­grei­fen­de Merk­ma­le, die einen guten Kurs­an­bie­ter ausmachen:

  1. Aktua­li­tät der Inhal­te: Gute Kurs­an­bie­ter bie­ten qua­li­ta­tiv hoch­wer­ti­ge Lehr­in­hal­te an, die rele­vant und aktu­ell sind. Dadurch erhal­ten Ler­nen­de pra­xis­na­he und fun­dier­te Kennt­nis­se, die ihnen in ihrem Beruf weiterhelfen.
  2. Qua­li­tät der Leh­ren­den: Die Qua­li­tät der Leh­ren­den beein­flusst maß­geb­lich den Lern­erfolg. Gute Kurs­an­bie­ter set­zen erfah­re­ne und kom­pe­ten­te Dozen­ten ein, die die Inhal­te ver­ständ­lich ver­mit­teln kön­nen und auf die indi­vi­du­el­len Bedürf­nis­se der Ler­nen­den eingehen.
  3. Aner­ken­nung der Zertifikate/Abschlüsse: Kur­se von renom­mier­ten Anbie­tern wer­den oft von Unter­neh­men und Orga­ni­sa­tio­nen aner­kannt bzw. berei­ten die­se auf staat­lich aner­kann­te Abschlüs­se z.B. der IHK vor. Ein sol­ches Zer­ti­fi­kat kann daher das beruf­li­che Pro­fil der Ler­nen­den ver­bes­sern und ihre Kar­rie­re­chan­cen klar erhöhen.
  4. Inno­va­ti­ve Lern­me­tho­den: Gute Kurs­an­bie­ter set­zen moder­ne und inno­va­ti­ve Lern­me­tho­den ein, um den Lern­pro­zess effek­ti­ver und inter­es­san­ter zu gestal­ten. Dies kann z. B. durch inter­ak­ti­ve Online-Kur­se oder pra­xis­na­he Work­shops geschehen.
  5. Netz­werk­mög­lich­kei­ten: Eini­ge Kurs­an­bie­ter bie­ten auch die Mög­lich­keit, mit ande­ren Fach­leu­ten aus der Bran­che in Kon­takt zu tre­ten und ein beruf­li­ches Netz­werk auf­zu­bau­en. Dies kann für die beruf­li­che Ent­wick­lung der Ler­nen­den sehr vor­teil­haft sein.

 

Auf wel­che Punk­te soll­te ich ganz kon­kret ach­ten, wenn ich mich in der pri­va­ten Sicher­heit fort­bil­den möchte?

Gehen Sie fol­gen­de Punk­te durch. Kaum ein Anbie­ter wird alle Anfor­de­run­gen erfül­len. Jedoch soll­ten bei guten und seriö­sen Bil­dungs­an­bie­ter die wesent­li­che Punk­te bejaht wer­den können:

  1. Repu­ta­ti­ons­check: Prü­fen Sie, wel­che Erfah­run­gen ande­re mit dem Anbie­ter gemacht haben. Neben rei­nen Bewer­tun­gen (z.B. Goog­le-Ster­nen) las­sen Kom­men­ta­re einen bes­se­ren Ein­blick zu. Wich­tig ist aber zu wis­sen, dass einer­seits häu­fig eher Per­so­nen Kom­men­ta­re hin­ter­las­sen, die unzu­frie­den waren. Ande­rer­seits gibt es Unter­neh­men, die Kom­men­ta­re und Bewer­tun­gen selbst vor­neh­men (las­sen) oder dage­gen anwalt­lich vor­ge­hen, um die­se ent­fer­nen zu las­sen. Eben­so gibt es – meist kom­mer­zi­el­le – Bewer­tungs­por­ta­le, die prin­zi­pi­ell auf Sei­te der Anbie­ter sind und kri­ti­sche Bewer­tun­gen erst gar nicht frei­ge­ben. Kom­men­ta­re und Bewer­tun­gen im Inter­net sind daher nicht immer unbe­dingt reprä­sen­ta­tiv. Eine gute Mög­lich­keit ist, Absol­ven­ten per­sön­lich zu fra­gen oder Bekann­te, die der­zeit am gewünsch­ten Kurs teil­neh­men. Falls man nie­man­den kennt, kann man auch in den Sozia­len Netz­wer­ken wie z.B. der Face­book-Grup­pe „Mit Sicher­heit erfolg­reich.“ nach­fra­gen.
  2. Über­prü­fung der Web­sei­te und des Ange­bots: Wie sind die Sei­ten gestal­tet? Ist die Anspra­che (auch ortho­gra­phisch und gram­ma­tisch) kor­rekt? Sieht die Inter­net­sei­te des in Fra­ge kom­men­den Anbie­ters schon aus wie von vor­ges­tern, ist das ein Anzei­chen dafür, dass das ange­bo­te­ne Lern­pro­gramm wahr­schein­lich auch nicht auf der Höhe der Zeit ist. Dies betrifft sowohl didak­ti­sche als auch metho­di­sche Kon­zep­te. Eine feh­ler­freie, anspre­chen­de und moder­ne Web­site auf dem Stand der Tech­nik kann – gera­de wenn der Kurs online oder online-gestützt erfol­gen soll – ein pro­ba­tes Anzei­chen dafür sein, dass Metho­den und Inhal­te auf der Höhe der Zeit sind. Doch auch hier Vor­sicht: Man­che Anbie­ter machen ein­fach nur ein gutes Mar­ke­ting mit mehr Schein als Sein! Sehen Sie sich daher zudem genau an, was (spä­ter im gebuch­ten Kurs) gebo­ten wird und was Ihnen wich­tig ist.
  3. Unter­neh­mens­in­for­ma­tio­nen und Impres­sum: Hat der Anbie­ter ein ordent­li­ches Impres­sum mit einem deut­schen Fir­men­sitz oder han­delt es sich um eine Web­site, von der man gar nicht erst weiß wer dahin­ter steckt? Wenn Letz­te­res der Fall ist, soll­ten die Alarm­glo­cken schril­len. Eben­so kann eine Goog­le-Recher­che dazu bei­tra­gen, mehr über das Unter­neh­men zu erfah­ren, z. B. wie lan­ge es schon exis­tiert, wer die Grün­der sind und ob es in der Pres­se erwähnt wur­de. Seriö­se Unter­neh­men sind oft trans­pa­rent über ihre Geschich­te und Hintergründe.
  4. Sei­ten-Sicher­heit und Zah­lungs­ar­ten: Seriö­se Sei­ten müs­sen in Deutsch­land und der EU auch tech­ni­sche Anfor­de­run­gen erfül­len. Dazu gehört, dass unter ande­rem die DSGVO mit Daten­schutz­vor­ga­ben beach­tet wer­den muss. In der Regel ver­fü­gen seriö­se Sei­ten daher über eine Daten­schutz­er­klä­rung und einen soge­nann­ten Coo­kie-Hin­weis, der auf­klärt wie mit per­so­nen­be­zo­ge­nen Daten umge­gan­gen wird. Sie wer­den meist um eine Ein­wil­li­gung in die Daten­ver­ar­bei­tung gebe­ten. Eben­so soll­ten seriö­se Web­sei­ten über eine SSL-Ver­schlüs­se­lung („https://“ oder Schloss-Sym­bol in der Adress­leis­te) ver­fü­gen und bewähr­te Zah­lungs­mög­lich­kei­ten unter Hin­weis auf das Wider­rufs­recht anbieten.
  5. Kon­takt­auf­nah­me zum Anbie­ter: Wenn mög­lich, kon­tak­tie­ren Sie den Anbie­ter direkt, z. B. per E‑Mail oder Tele­fon. Und ver­ein­ba­ren Sie, wenn mög­lich und für Sie sinn­voll, einen Bera­tungs­ter­min beim Anbie­ter in den Räum­lich­kei­ten vor Ort. Stel­len Sie Fra­gen zu den ange­bo­te­nen Pro­duk­ten oder Dienst­leis­tun­gen und ach­ten Sie auf die Reak­ti­on des Anbie­ters. Seriö­se Anbie­ter soll­ten pro­fes­sio­nell und hilfs­be­reit ant­wor­ten. Die Reak­ti­ons­zei­ten auf Anfra­gen kön­nen eben­falls gute Rück­schlüs­se auf die Ser­vice­qua­li­tät zulas­sen. Bei einem Besuch vor Ort haben Sie gege­be­nen­falls außer­dem einen direk­ten Ein­druck bezüg­lich den Räum­lich­kei­ten und den Lernbedingungen.
  6. Prü­fung von Zer­ti­fi­zie­run­gen und Mit­glied­schaf­ten des Anbie­ters: Seriö­se Anbie­ter sind zer­ti­fi­ziert oder Mit­glie­der in Bran­chen­ver­bän­den. Über­prü­fen Sie, ob der Anbie­ter sol­che Zer­ti­fi­zie­run­gen oder Mit­glied­schaf­ten vor­wei­sen kann und ob die­se gül­tig sind. Wich­tig ist, dass es sich nicht um sinn­freie „Fake-Aus­zeich­nun­gen“ han­delt, son­dern tat­säch­lich um aus­sa­ge­kräf­ti­ge Zer­ti­fi­zie­run­gen. Hier­zu kön­nen ins­be­son­de­re fol­gen­de zählen: 
    • QM-Zer­ti­fi­kat (ISO 9001)
    • AZAV-Akrre­di­tie­rung (> Wich­tig bei För­de­rung durch die Arbeitsagentur!)
    • ZFU-Zulas­sung (> Pflicht bei Fernlehrgängen!)
    • Spe­zia­li­sie­rung auf  die Sicher­heits­bran­che (z.B. BDSW-zer­ti­fi­zier­te Sicherheitsfachschulen)
  7. Prü­fung der Qua­li­fi­ka­ti­on und Erfah­rung der Dozen­ten: Dies ist ein ent­schei­den­der Punkt. Die Qua­li­fi­ka­tio­nen und Erfah­rung der Dozen­ten sind ent­schei­dend für die Qua­li­tät der Leh­re. Gut aus­ge­bil­de­te Dozen­ten kön­nen Lehr­in­hal­te klar ver­mit­teln und das Inter­es­se der Stu­die­ren­den wecken. Ihre fach­li­che Kom­pe­tenz ermög­licht es ihnen, auf Fra­gen ein­zu­ge­hen und aktu­el­le Ent­wick­lun­gen zu ver­mit­teln. Erfah­re­ne Dozen­ten kön­nen die Stu­die­ren­den auch per­sön­lich unter­stüt­zen. Fol­gen­de Aspek­te soll­ten bejaht werden: 
    • Die ein­ge­setz­ten Dozen­ten soll­ten min­des­tens über die Qua­li­fi­ka­ti­on ver­fü­gen, deren Ziel die Teil­nah­me am Kurs ist. Ide­al ist, wenn die Dozen­ten Mojs­ter za zašči­to in var­n­ost sind oder ein ent­spre­chend der Kurs­in­hal­te pas­sen­des Štu­di­ja abge­schlos­sen haben.
    • Die Dozen­ten soll­ten über adäqua­te didak­ti­sche und metho­di­sche Fähig­kei­ten ver­fü­gen, um Wis­sen rich­tig ver­mit­teln zu kön­nen. Des­we­gen soll­ten die Leh­ren­den über die Aus­bil­der­eig­nung (den Aus­bil­der­schein) ver­fü­gen oder aber über eine ande­re ent­spre­chen­de, höher­wer­ti­ge päd­ago­gi­sche Aus­bil­dung.
    • Grau ist alle Theo­rie: Die Dozen­ten soll­ten aber prak­tisch wis­sen, wor­über sie reden. Daher soll­ten Leh­ren­de über aus­rei­chen­de, idea­ler­wei­se mehr­jäh­ri­ge Berufs­pra­xis auf dem zu ver­mit­teln­den The­men­ge­biet verfügen.
    • Lebens­lan­ges Ler­nen ist nicht nur ein Buz­zword: Dozen­ten soll­ten Up-to-Date sein und über aktu­el­le Ent­wick­lun­gen und Neue­run­gen Bescheid wissen.
    • Der Schu­lungs­lei­ter und/oder Dozen­ten soll­ten nach Mög­lich­keit selbst als Mit­glied in den Prü­fungs­aus­schüs­sen (z.B. der Indus­trie- und Han­dels­kam­mer) ver­tre­ten sein. So ist weit­ge­hend sicher­ge­stellt, dass tat­säch­lich auch der Prü­fungs­be­zug gege­ben ist und rele­van­tes Wis­sen ver­mit­telt wird.
  8. Leis­tun­gen und Extra­kos­ten: Ver­glei­chen Sie genau, was ange­bo­ten wird und ob das das ist, was Sie benö­ti­gen bzw. was auf das Errei­chen des Ziels ein­zah­len kann. Manch­mal wer­den Fan­ta­sie­ab­schlüs­se ange­bo­ten (z.B. „Sicher­heits­fach­kraft“), ohne wirk­li­chen Mehr­wert auf dem Arbeits­markt. Manch­mal ent­hal­ten die­se auch „nur“ die Vor­be­rei­tung auf die Sach­kunde­prüf­ung und ein wert­lo­ses Teil­nah­me­zer­ti­fi­kat des Kurs­an­bie­ters, sind dafür aber deut­lich über­teu­ert. Schau­en Sie, was an Lehr­mit­teln (Büchern, Lern­skrip­ten, Kar­tei­kar­ten, Online-Inhal­te, etc.) gebo­ten wird und ver­glei­chen Sie dies mit ande­ren Anbie­tern. Fra­gen Sie, ob im Kurs­preis alles inklu­si­ve ist, oder ob an irgend­ei­ner Stel­le mög­li­cher­wei­se zusätz­li­che Kos­ten auf Sie zukommen.

 

Check­lis­te zum Ver­gleich von Bil­dungs­trä­ger in der pri­va­ten Sicherheit

Wer in der pri­va­ten Sicher­heits­bran­che eine Wei­ter­bil­dung machen möch­te – egal ob es sich um die Sach­kunde­prüf­ung nach § 34a GewO oder Auf­stiegs­fort­bil­dun­gen wie die Geprüf­te Schutz- und Sicher­heits­kraft oder sogar den Meis­ter für Schutz und Sicher­heit han­delt – steht vor der Qual der Wahl: Es gibt zahl­rei­che Anbie­ter auf dem Bil­dungs­markt, gera­de auch für die Sach­kunde­prüf­ung. Bei der Aus­wahl hel­fen kann even­tu­ell die Check­lis­te der Aka­de­mie für Sicher­heit (Down­load). Außer­dem bie­tet der Inha­ber der Mis­si­on: Wei­ter­bil­dung GmbH, Jörg Zitz­mann, im Pod­cast für Schutz und Sicher­heit eine pas­sen­de Fol­ge zur Wahl des Bil­dungs­trä­gers an:

Fol­ge 416 I Alle Bil­dungs­trä­ger sind gleich! Wirk­lich jeder Anbie­ter unseriös?

 

Neben der Aka­de­mie für Sicher­heit (AfS) gibt es natür­lich bun­des­weit noch vie­le ande­re seriö­se Anbie­ter, mit denen man einen Kurs bzw. einen  Aus- und Wei­ter­bil­dungs­ab­schluss erfolg­reich bestehen kann.
Wenn Sie bestimm­te Bil­dungs­trä­ger emp­feh­len kön­nen, mit denen Sie gute Erfah­run­gen gemacht haben, kön­nen Sie ger­ne Ihre Ein­drü­cke als Kom­men­tar ganz unten auf die­ser Sei­te für ande­re Inter­es­sen­ten schildern.

34a-Pri­pra­va: Kate­ra obli­ka pouče­van­ja je za vas najboljša?

34a-Priprava: Katera oblika poučevanja je za vas najboljša?

Kate­ra obli­ka pouče­van­ja vam naj­bolj ustreza?

V nas­lednjem član­ku želim pred­lag­a­ti raz­lič­ne mož­nos­ti učen­ja s pred­nost­mi in sla­bost­mi za pri­pra­vo na Sach­kunde­prüf­ung § 34a GewO — gos­tu­joči čla­nek Var­nost­ni guru.

Fron­tal­no poučevanje

Pouk pote­ka v aka­de­mi­ji, običa­j­no celod­nev­no.
V struk­tur­i­ra­nem učnem okol­ju se za štu­den­te ust­va­ri učna situ­aci­ja, v kate­ri pre­dava­telj prevzame vlo­go pos­red­ni­ka znan­ja. Uči­telj lah­ko uporablja raz­lič­ne učne meto­de, da bi štu­den­tom ola­jšal učen­je. Te lah­ko vključu­je­jo pre­da­van­ja, raz­pra­ve, sku­pins­ko delo, demons­tra­ci­je ali pos­ku­se. V raz­re­du lah­ko učen­ci tudi nepos­red­no post­avlja­jo vprašan­ja in od pre­dava­tel­ja ali sošol­cev dobi­jo pov­rat­ne infor­maci­je, kar izbol­jša razu­me­van­je učne­ga gra­di­va. Razre­di lah­ko zago­tavlja­jo tudi pril­ož­nos­ti za spod­bu­jan­je social­nih veščin in sodel­o­van­ja, saj učen­ci dela­jo in se uči­jo skupaj.

Splet­ne lekcije

Splet­no pouče­van­je je pod­ob­no kla­sič­ne­mu pouče­van­ju, ven­dar pote­ka prek inter­neta. Pre­dava­telj uporablja raz­lič­na digi­tal­na orod­ja, da bi štu­den­tom ola­jšal učen­je. Pri­me­ri digi­tal­nih oro­dij so lah­ko: video in avdio kle­pet, splet­ni teča­ji, učne plat­for­me, vir­tu­al­ne učil­nice ali modu­li za e‑učenje. Splet­no pouče­van­je je lah­ko v današn­jem svetu še pose­bej korist­no, saj ponu­ja mož­nost nadal­je­van­ja pouče­van­ja tudi v času pan­de­mij ali dru­gih oko­liščin, ki vpli­va­jo na običa­j­no pouče­van­je. Pred­nost splet­ne­ga pouče­van­ja je tudi ta, da se lah­ko učen­ci uči­jo od koder koli, če ima­jo le inter­net­no pove­za­vo. Prav tako kot pri oseb­nem pou­ku lah­ko učen­ci post­avlja­jo vprašan­ja in dobi­jo pov­rat­ne infor­maci­je od inštruk­tor­ja ali sošol­cev, kar lah­ko izbol­jša nji­ho­vo razu­me­van­je učne snovi.

Samoučen­je s knji­go in video­pos­net­ki YouTube

Samouk s knji­go in Video­pos­net­ki You­Tube so ljud­je, ki se samos­to­j­no uči­jo tako, da pri­do­bi­va­jo infor­maci­je iz knjig ali video­pos­net­kov na inter­ne­tu. Ta obli­ka učen­ja je manj struk­tur­i­ra­na ter od učencev zaht­e­va več disci­pli­ne in pobu­de. V nas­prot­ju z učen­jem v učil­ni­ci ali na sple­tu ima­jo samou­ki mož­nost, da sami določa­jo svoj tem­po in izbi­ra­jo vse­bi­no učne­ga gra­di­va. Ven­dar obsta­ja tudi tve­gan­je, da bodo samou­ki zara­di poman­j­kan­ja struk­tu­re in voden­ja tež­ko doseg­li svo­je učne cil­je. Učen­ci se mora­jo za neneh­no učen­je moti­vi­ra­ti in disci­pli­ni­ra­ti. Tež­je je tudi post­avlja­ti vprašan­ja in pre­je­ma­ti pov­rat­ne infor­maci­je, saj ni nepos­red­ne­ga sti­ka z uči­tel­jem ali drug­i­mi učenci.

Pred­nos­ti in slabosti

Na sploš­no ima­jo vse tri obli­ke učen­ja — oseb­no pouče­van­je, splet­no pouče­van­je in samos­to­j­no učen­je s pomoč­jo knjig in video­pos­net­kov na You­Tubu — svo­je pred­nos­ti in slabosti:

Fron­tal­no poučevanje

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Splet­ne lekcije

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Samos­to­j­no učen­je s pomoč­jo knjig in video­pos­net­kov YouTube

Pred­nos­ti:

Sla­bos­ti:

Pov­ze­tek

Na sploš­no je tre­ba opo­zo­ri­ti, da noben od učnih sti­l­ov ni popoln in da je odvis­no od tega, kate­ri učni stil naj­bolj ust­re­za učenče­vim indi­vi­du­al­nim potrebam in žel­jam.
Poleg tega lah­ko raz­lič­ne učne sti­le seve­da meds­ebo­j­no kom­bi­ni­ra­mo. Zelo dobra je predv­sem mož­nost upora­be video­pos­net­kov You­Tube kot dodat­ka za kate­ro koli vrsto učen­ja. In tu je moje pri­po­roči­lo za video­pos­net­ke na You­Tubu SecurityGuru34a. Ti video­pos­net­ki so jas­no struk­tur­i­ra­ni, infor­ma­tiv­ni, lah­ko raz­uml­jivi in zato zelo korist­ni. S pomoč­jo teh video­pos­net­kov se lah­ko uči­mo v last­nem tem­pu in poglo­bi­mo vse­bi­ne, ki v raz­re­du niso bile tako dob­ro pos­re­do­va­ne.
Obsta­ja popol­ne lek­ci­je in . Vzorč­ni izpi­ti s pojas­ni­li vprašanj in odgovorov.

Upam, da sem vam s tem član­kom poma­gal razu­me­ti raz­lič­ne meto­de učen­ja in da bos­te naš­li pra­vo meto­do za vas.

Zakaj toli­ko ude­ležencev ne opra­vi preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja? (§ 34a GewO)

Zakaj toliko udeležencev ne opravi preizkusa strokovnega znanja? (§ 34a GewO)

Kate­ri so raz­lo­gi, da toli­ko kan­di­da­tov ne opra­vi izpi­ta na Indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci (IHK) na področ­ju varovanja?

To vprašan­je post­avlja­ta tudi Jörg Zitz­mann in Kai Delio­mi­ni v pri­po­ročl­jivi knji­gi Pod­cast za zašči­to in var­n­ost (Video­pos­ne­tek spodaj!).

Obe splet­ni stra­ni Jörg Zitz­mann kot tudi Kai Delio­mi­ni so zelo dob­ro zna­ni v zaseb­ni var­nost­ni industriji.
Oba sta med drug­im zas­to­pa­na v izpit­nih komi­si­jah IHK na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti, sta dejav­na kot avtor­ja knjig za pri­pra­vo na izpit iz stro­kov­ne­ga znan­ja in se predstavlja­ta s šte­vil­ni­mi upor­ab­ni­mi video­pos­net­ki na You­Tubu in v podcastih.

Vsa­ka dru­ga ali tret­ja ose­ba ne opra­vi tes­ta 34a!

Ob nere­d­kih odpo­ve­dih med 30 in 50% se seve­da post­avlja vprašan­je: Kaj je razlog?
Neka­te­ri dejav­ni­ki uspe­ha ali neu­s­pe­ha so očit­ni. Neka­te­re teža­ve je mogoče reši­ti hit­ro in enost­av­no, za neka­te­re pa je potreb­no inten­ziv­no učen­je, prak­sa in vzt­ra­j­nost. Pre­den zač­nem izpost­avlja­ti glav­ne dejav­ni­ke (ne)uspeha, si oglej­te zelo zani­miv pogo­vor med Jör­gom Zitz­man­nom in Kai­em Delio­mi­ni­jem na YouTubu:

Mojih pet glav­nih raz­lo­gov, zakaj veli­ko lju­di ne opra­vi pis­ne­ga in ust­ne­ga preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znan­ja IHK

Po mojih izkušn­jah so nas­lednji dejav­ni­ki glav­ni raz­lo­gi za neu­s­peh z “dovol­jen­jem 34a”:

  1. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je / nezainteresiranost
    Šte­vil­ni ude­ležen­ci v izpi­tu ne vidi­jo nobe­ne doda­ne vred­nos­ti. Vse­bi­na jih ne zani­ma, zato se sploh ne želi­jo uči­ti. To je še pose­bej izra­zito pri ose­bah, ki jih “pošl­je” delo­da­ja­lec ali agen­ci­ja za zapos­lo­van­je in jih zaseb­ni var­nost­ni sek­tor v res­ni­ci sploh ne zani­ma. Toda tudi če je sodel­o­van­je samo po svo­ji vol­ji: Preiz­ku­sa pogos­to ne razu­me­mo kot pril­ož­nost, tem­več kot nuj­no zlo. Poman­j­kan­je moti­va­ci­je in zani­man­ja pa sta dia­me­tral­no nas­prot­na uspe­hu pri izpitu.
  2. Ni zado­st­ne pri­pra­ve vsebine
    Neka­te­ri izpit jeml­je­jo zlah­ka. Vprašan­ja izbir­ne­ga tipa z vnaprej določe­n­imi odgo­vo­ri, ki jih lah­ko odkljuka­te, in samo 50% potreb­nimi pra­vil­ni­mi odgo­vo­ri za pre­hod — kaj bi lah­ko šlo naro­be, se sprašu­jete. A daleč od tega. Zlas­ti prav­ne teme so težke. Poleg tega vas čaka­jo raz­bur­jen­je, zlas­ti pri ust­nem izpi­tu, in vprašan­ja, pri kate­rih bos­te morda mora­li raz­mišl­ja­ti neko­li­ko dru­gače. Če nima­te potreb­ne­ga znan­ja in s tem samo­za­ves­ti za ukre­pan­je, bos­te hit­ro izloče­ni. Celo­vi­ta pri­pra­va je vse, kar je potreb­no za uspeh na izpitu!
  3. nez­ado­st­no znan­je nemške­ga jezika
    O znan­ju nemške­ga jezi­ka je bilo že veli­ko pove­da­ne­ga in vpraša­ne­ga. Nekaj je goto­vo: veli­ko lju­di, ki dela­jo v var­nost­nem sek­tor­ju, ne govo­ri nemške­ga jezi­ka. Več­je­zič­nost je pogos­to pomemb­na za delo, ven­dar je pomemb­no tudi zado­st­no znan­je nemške­ga jezi­ka. Izpit se nam­reč opravlja izključ­no v nemškem jezi­ku, poleg tega pa se mora­te zna­ti suve­r­e­no spo­ra­zu­me­va­ti v nemškem jezi­ku tudi pri vsak­dan­jem delu var­nost­ni­ka. Prav­na bese­di­la so napi­sa­na v težkem jezi­ku, “urad­ni jezik” je običa­j­no prav tako tež­ko razu­me­ti, izpit­na vprašan­ja pa so vča­sih odvis­na od posa­mez­nih besed, ki lah­ko spre­me­ni­jo pomen v eno ali dru­go smer ali pa daje­jo nami­ge za rešitve.
  4. Struk­tu­ra in način pre­ver­jan­ja sta nejasna.
    Mno­gim ni pov­sem jas­no, kakš­ni so okvir­ni pogo­ji izpi­ta. Ven­dar se lah­ko nanj pri­pra­vi­te pose­bej in učin­ko­vi­to le, če ves­te, kate­re teme so pomemb­ne in kako ter kakš­na je struk­tu­ra izpi­ta. Na pri­mer, obsta­ja­jo teme, ki jih lah­ko hit­ro pre­mosti­te in na kate­re je običa­j­no mogoče odgo­vo­ri­ti z zdra­vo pamet­jo. Neka­te­re teme se šte­je­jo dva­krat, neka­te­re pa zaht­e­va­jo inten­ziv­ne­jši štu­dij. Poleg tega obsta­ja­jo empi­rič­ne vred­nos­ti za ust­ni izpit in tak­tič­ni nas­ve­ti za delo s test­ni­mi vprašan­ji, ki jih mora pos­re­do­va­ti na pri­mer uspo­s­ob­ljen pre­dava­telj ali avtor.
  5. Težki indi­vi­du­al­ni pogoji
    Ljud­je so seve­da raz­lič­ni. Vsak­do ima raz­lič­ne oseb­ne pred­post­av­ke, pri uspe­hu in neu­s­pe­hu pa ima­jo pomemb­no vlo­go tudi sploš­ni pogo­ji (npr. družins­ke obvez­nos­ti, pro­s­ti čas za učen­je, učno okol­je itd.). Morda poz­na­te tudi lju­di, ki si lah­ko zapom­ni­jo stva­ri s hitrim pog­le­dom in se tega znan­ja spom­ni­jo z enim samim kli­kom prs­ta. Za dru­ge pa je to bist­ve­no tež­je. Neka­te­rim lju­dem govor­jen­je pred drug­i­mi na izpi­tu sploh ne povz­roča težav, veči­na je narav­no nape­ta, neka­te­ri ude­ležen­ci pa trpi­jo zara­di izpit­ne anksioznosti.

Vprašaj­te se, v koli­kš­ni meri zgorn­je točke vel­ja­jo za vas, kako se lah­ko izo­gne­te napa­kam pri pri­pra­vi in nado­mes­ti­te more­bit­ne poman­jkljivos­ti. Več infor­macij o tem naj­de­te tukaj, na infor­mac­ijs­kem port­a­lu o znan­ju o pred­me­tu. šte­vil­ni nas­ve­ti in . Pove­za­ve do dru­gih splet­nih mest ali medi­jev, kot je You­Tube..


Naj­no­ve­jši knjiž­ni nas­ve­ti za izpit 34a:

Ali je mogoče izpit opravlja­ti v dru­gem jeziku?

Ali je mogoče izpit opravljati v drugem jeziku?

Ne. izpit 34a je mogoče opravlja­ti samo v nemškem jeziku.

Preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja o var­n­os­ti bo kma­lu v rušči­ni, ara­bšči­ni ali angleščini

Pogos­to me sprašu­je­jo, ali se lah­ko preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s čle­nom 34a GewO opravlja tudi v dru­gem jezi­ku — kot je to v pri­me­ru preiz­ku­sa za voz­niš­ko dovol­jen­je, ki se v Nemči­ji med drug­im opravlja tudi v ang­lešči­ni, fran­cošči­ni, gršči­ni, ita­li­janšči­ni, hrvašči­ni, pol­jšči­ni, por­tu­galšči­ni, romunšči­ni, rušči­ni, španšči­ni, turšči­ni in dru­gih jezi­kih. Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja to ni mogoče!
Po mojem mnen­ju je to dob­ro. Med­tem ko so pra­vila v cest­nem pro­me­tu v EU precej pod­ob­na, na pri­mer gle­de vide­za in pome­na pro­met­nih zna­kov, so na področ­ju zaseb­ne var­n­os­ti bolj občutl­jiva. Po eni stra­ni se mora­te zna­ti zelo var­no ori­en­ti­ra­ti v tuka­jšn­jih prav­nih nor­mah, kar pome­ni, da mora­te podrob­no poz­na­ti ust­rez­ne zako­ne in pred­pi­se drža­ve. Poleg tega ima­te ved­no nepos­re­den stik z ljud­mi, komu­ni­ka­ci­ja pa je bist­ven dejav­nik pri delu z drug­i­mi, na pri­mer pri dees­ka­l­a­ci­ji. Poleg tega, da so nemš­ka prav­na bese­di­la vča­sih jezi­kov­no tež­ko raz­uml­jiva, ima ta jezik tudi v prak­si svo­je sub­til­nos­ti. Zato je vse­ka­kor smi­sel­no, da se lah­ko spo­ra­zu­me­va­te v jezi­ku drža­ve, v kate­ri del­ate. Seve­da je zelo pomemb­no tudi znan­je tujih jezi­kov, če raz­mišl­ja­te o dogod­kih z med­na­rod­nim občinst­vom, npr. fes­ti­valih ali sej­mih. Več­je­zič­nost je v var­nost­ni indus­tri­ji veli­ka prednost.

 

Ali moram za IHK doka­za­ti, da dovolj dob­ro govor­im nemško?

Nemški jezik, teža­ven jezik — je dob­ro zna­na izja­va. Izkušn­je so pok­aza­le, da tis­ti, ki jim jezik ni mate­r­ni, še pose­bej tež­ko v prvem pos­kusu opra­vi­jo preiz­kus stro­kov­ne­ga znan­ja v skla­du s § 34a GewO. Eden od raz­lo­gov za to je, da izpit­na vprašan­ja pogos­to niso enost­av­na za razu­me­van­je. Zato se je tre­ba na eni stra­ni dob­ro vse­bins­ko pri­pra­vi­ti na izpit, na dru­gi stra­ni pa je tre­ba ime­ti določe­no jezi­kov­no znan­je iz vsak­dan­je­ga življen­ja in stro­kov­ne­ga jezi­ka (prav­ni izra­zi, stro­kov­ni izra­zi s področ­ja var­n­os­ti itd.). Znan­je jezi­kov še ni pogoj za spre­jem. To pome­ni, da vam ni tre­ba pred­loži­ti jezi­kov­ne­ga spriče­va­la ali pod­ob­ne­ga doka­zi­la, da bi se lah­ko ude­leži­li preiz­ku­sa stro­kov­ne­ga znanja.

 

Pomoč za ude­ležence, ki govo­r­i­jo tuje jezike

Če ste v Nemči­ji prvič in še ne govo­ri­te dob­ro nemš­ko, je tečaj jezi­ka vse­ka­kor smi­seln, tudi za pri­pra­vo na izpit IHK. Jezi­kov­ne teča­je pogos­to ponu­ja­jo izobraže­val­ni cen­tri za odras­le (VHS). Zvez­ni urad za migra­ci­je in begun­ce (BAMF) prav tako spod­bu­ja ude­lež­bo na jezi­kov­nih ali inte­gra­c­ijs­kih teča­jih. Poleg tega so vam lah­ko v veli­ko pomoč apli­ka­ci­je za učen­je in seve­da uporaba nemške­ga jezi­ka v vsak­dan­jem življen­ju. Lek­si­ko­ni s teh­nič­ni­mi izra­zi za var­nost­ni sek­tor so na vol­jo na trgu.

Veli­ka vstop­ni­ca, majh­na vstop­ni­ca — kaj naj bi to bilo?

Velika vstopnica, majhna vstopnica - kaj naj bi to bilo?

Zme­da je velika

V ponud­bah za delo, prošn­jah za zapos­li­tev ali ponud­bah teča­jev ved­no zno­va beremo o veli­kih ali majh­nih “Var­nost­no potrdi­lo” — vča­sih ga ime­n­u­je­mo le veli­ka ali mala bankovka.
Ti izra­zi se pogos­to uporablja­jo tudi na forumih, v druž­ab­nih omrež­jih ali celo na stra­neh ponud­ni­kov teča­jev. Ven­dar bodi­te pozor­ni: Ne obsta­ja veli­ka ali majh­na var­nost­na prepustnica!

 

Kaj pome­ni “var­nost­no potrdilo”?

34.a člen Zako­na o regu­la­ci­ji obrti, trgo­vi­ne in indus­tri­je (Gewer­be­ord­nung) vse­bu­je pomemb­ne določ­be o tem, kaj mora ose­ba izpoln­je­va­ti, če želi “poklic­no varo­va­ti življen­je ali pre­možen­je dru­gih lju­di”. Splet­na stran § 34a GewO je namen­jen predv­sem Izva­ja­lec varo­van­ja in ure­ja, kaj mora­jo izpoln­je­va­ti za regis­tra­ci­jo dejav­nos­ti varo­van­ja. Ven­dar pa tudi določa, da lah­ko trgo­vec opravljan­je nalog varo­van­ja zau­pa le osebam, ki so Delav­ci ki jim je po eni stra­ni kot stražar­jem dovol­je­no zaht­eva­no Zanesljivost po dru­gi stra­ni pa ima­jo določe­ne Mini­mal­ne kva­li­fi­ka­ci­je mora­jo poka­za­ti. V zve­zi s kva­li­fi­ka­ci­ja­mi se pogos­to poja­vi ta zlovešči “cer­ti­fi­kat”: z “veli­kim cer­ti­fi­katom” neka­te­ri mis­li­jo na uspeš­no uspeš­no opravljen izpit, tj. dokaz o uspeš­no opravljen preiz­kus uspeš­nos­ti v indus­trij­ski in trgo­vin­ski zbor­ni­ci. “Mali cer­ti­fi­kat” se vča­sih ime­n­u­je Sodel­o­van­je na infor­ma­tiv­nem sestan­ku To je tečaj, pri kate­rem mora­te opra­vi­ti le 40 učnih enot in pre­je­ti potrdi­lo o ude­lež­bi, t. i. “cer­ti­fi­ca­te of atten­dance”. Doka­zi­lo o navo­di­lih, je poda­na. Med pou­kom se znan­je ne pre­ver­ja sis­te­ma­tič­no, tem­več se izve­de le kra­tek preiz­kus razu­me­van­ja. Pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja pa se opravlja­ta 120-minut­ni pis­ni test in nato ust­ni izpit. Splet­na stran Preiz­kus stro­kov­nos­ti je zato jas­no. kako­vost­ne­jši kot je navo­di­lo, lah­ko pa se loti tudi poseb­nih nad­zor­nih dejav­nos­ti, kot so patrul­je na jav­nih pro­met­nih površi­nah ali delo detek­tivov v trgo­vi­ni. Kako pote­ka­ta post­o­pek pouče­van­ja in pre­ver­jan­je uspo­s­ob­ljen­os­ti, kaj se pri tem zaht­e­va in komu ni tre­ba sodel­o­va­ti, če je to pri­mer­no, je (med drug­im) opis­a­no v Odlok o nad­zoru urejeno.

 

Zakaj se pri pre­ver­jan­ju stro­kov­ne­ga znan­ja uporablja­jo napač­ni izrazi?

Men­im, da so vzro­ki za to raz­lič­ni. Neka­te­ri ljud­je pre­pros­to ne zna­jo bol­je., neka­te­ri izgo­var­ja­jo Udob­je le na krat­ko o “vide­zu”, neka­te­re ose­be (zlas­ti pod­jet­ja) pa uporablja­jo namer­no napač­ni izra­zi. Ker so napač­ni izra­zi v določe­nih kro­gih precej pogos­ti (zlas­ti med manj uspo­s­ob­lje­n­imi), mno­gi, ki se želi­jo pri­pra­vi­ti na pre­ver­jan­je stro­kov­ne uspo­s­ob­ljen­os­ti, pre­pros­to poišče­jo na pri­mer izraz “var­nost­no spriče­va­lo”. Ali pa Pod­jet­ja zava­ja­jo poten­cial­ne stran­ke, da ver­ja­me­jo, da ima­jo več, kot dejans­ko ima­jo.: V pre­te­klos­ti so ved­no obsta­ja­la pod­jet­ja za usposabljan­je, ki so ponu­ja­la kva­li­fi­ka­ci­jo “stro­kovn­jak za var­n­ost”. To se sliši kot več! Ven­dar pa je običa­j­no vključe­na “le” pri­pra­va na kva­li­fi­ka­ci­jo. Po ceni več sto ali celo več kot tisoč evrov. Po dru­gi stra­ni pa je spe­cia­list za zašči­to in varo­van­je pra­vo tri­let­no poklic­no usposabljan­je — obsta­ja nevar­n­ost zamen­ja­ve! Moj nas­vet: Zato bodi­te pozor­ni na uporablje­ne izra­ze in v pri­me­ru dvo­ma vprašaj­te, kaj toč­no pome­ni­jo. Drü­cken Sie sich selbst am bes­ten klar aus und ver­wen­den Sie die rich­ti­gen Begriff­lich­kei­ten. Sie zei­gen damit, dass Sie sich auskennen 🙂

 

Nedav­no je Jörg Zitz­mann v svo­jem pod­kas­tu za zašči­to in var­n­ost v 328. epi­zo­di obravna­val tudi vprašan­je “velikih/malih nas­to­pov”. Kot direk­tor Aka­de­mi­je za var­n­ost red­no pre­je­ma takš­na vprašan­ja in jih pojasn­ju­je: https://www.podcast-fuer-schutz-und-sicherheit.de/podcast/328-grosser-oder-kleiner-securityschein/

Stro­kov­na infor­mac­ijs­ka stran: Vse novo!

Strokovna informacijska stran: Vse novo!

Poz­dravlje­ni vsi, ki vas zani­ma stro­kov­no znanje!

Od danes je infor­mac­ijs­ka stran o tej temi na novo obli­ko­va­na. Splet­no mes­to je bilo gra­fič­no popol­no­ma pre­no­vlje­no in je zdaj enost­av­no za upor­abo tudi na pamet­nih tele­fo­nih! Poleg tega smo razši­ri­li ponud­bo sto­ri­tev. Vprašan­je post­avi­te v Forum ali uporabi­te Iskan­je stra­niče potre­bu­jete infor­maci­je o določe­ni temi.

Novice ved­no v blogu

Nov je tudi splet­ni dnev­nik, na kate­rem tre­nut­no berete to obja­vo. Tu vas bom v krat­kih član­kih obveščal, ko bodo na vol­jo novice o izpi­tu 34a ali dru­gih var­nost­nih temah!

O meni

Moje ime je Han­nes Fich­tel in sem izpraše­valec v raz­lič­nih izpit­nih komi­si­jah na področ­ju zašči­te in var­n­os­ti na IHK. V zaseb­nem varo­van­ju del­am od leta 2006. Začel sem z izobraže­van­jem po § 34a GewO in usposabljan­jem za stro­kovn­ja­ka za varo­van­je in zašči­to, nadal­je­val z izpo­poln­je­van­jem kot mojs­ter za varo­van­je in zašči­to (IHK) do dodi­plom­ske­ga in magis­trs­ke­ga štu­di­ja na področ­ju varo­van­ja. Vodim info­por­tal za stro­kov­no znan­je in z vesel­jem odgo­vor­im na vsa vaša vprašanja!

Odtis
sl_SISL